Piše: Arian Sajovic
Saga okoli kanalizacijskega kanala C0 se še kar nadaljuje. Ideja, da bi speljali fekalije čez vodonosnik, večine očitno še vedno ne moti, a kljub vsemu dogajanje okoli kanala sporoča marsikaj in bi se lahko izkazalo za velik dejavnik pri snovanju slovenske politične prihodnosti.
Kanal C0 je namreč povod za prvo organizirano protestno gibanje proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, pogovorno šerifu, po šestnajstih letih v mestni hiši. Dejstvo, da je šerif šele v svojem petem mandatu deležen negativnega odziva širše javnosti, preseneča. Sploh če upoštevamo, da je bil v času svojega županovanja vpleten v več škandalov kot Kim Kardashian. Nedokončani in razpadajoči projekti, neplačani dolgovi, ki so pripeljali do samomorov, žgečkljive zlorabe položaja, obtožbe o korupciji, premoženje nepojasnjenega izvora pa še bi lahko naštevali. Vse to se nanaša samo na njegovo politično kariero, teme o njegovem času, ko je bil direktor Mercatorja in Electe, niti ni treba načenjati. Zdaj imamo prvo kontinuirano gibanje »anti-Zoki«. Še več, imamo mavrično opozicijo v mestnem svetu, ki je na isto stran postavila Levico in SDS, čemur se čudi celo Janković. A dovolj konteksta, vrnimo se k bistvu. Strah pred onesnaženjem ljubljanskega vodonosnika je sprožil začetek potencialnih sprememb. Prva je predlog zakonodajne spremembe stranke Pirati o številu mandatov, ki je sicer utopična, saj bo zaradi podeželskega območja težko deležen širokega konsenza, a Primčev predlog za ukinitev 106. člena poslovnika mestnega sveta, ki omejuje opozicijsko delovanje, obeta.
In dejansko je ukinitev nujna, saj bi demokratične ideje postavila točno tja, kamor spadajo, se pravi v odločevalne dvorane. In to ne v selektivnem smislu, kot si jih za lastno legitimacijo zamišlja naš župan, češ da je bil demokratično izvoljen. Vse druge demokratične prakse pa nimajo več vpliva na delovanje oblasti. Če začnemo s koraki, ki bodo zahtevali upoštevanje manjšine, leve ali pa desne, bomo morda nekega dne pripravljeni tudi začrtati pravila, ki bodo presegla strah, češ da se ve, »kdo je gazda, zato bom raje tiho«, ki omogoča »dosmrtno« avtokratsko vladavino. A za to bi morali tudi končno dojeti, da je demokracija pravica, ki prinaša dolžnosti, in da je povprečna 40-odstotna odzivnost enaka kozarcu zastrupljene vode.
