Na današnji dan pred 28 leti so Slovenijo priznale Združene države, kar je bil pomemben dogodek. Verjetno pa je današnji čas/dan še pomembnejši. Odnosi med državama in dogajanje v Ameriki se zdijo piscu teh vrstic (ki se je rodil istega dne nekaj let prej) pomembni in zanimivi, zato precej redno spremlja ameriške časopise. Včeraj se je v New York Timesu pojavil članek o brezbrižnosti ameriške politike glede epidemije s koronavirusom: svetovalec Donalda Trumpa za trgovino Peter Navarro naj bi bil že 29. januarja opozoril šefa, da utegne kriza s koronavirusom Združene države stati bilijone (=tisoče milijard) dolarjev in spraviti milijone Američanov v smrtno nevarnost*. Članek govori o razmerjih med vlado in opozicijo, med medicino in politiko pa med politiko in ekonomijo.
Širjenje epidemije od Kitajske proti Evropi in Ameriki je (morda za spoznanje manj kot druge države) prizadelo tudi Slovenijo. Tako kot drugod je tudi pri nas spodbudilo polemike o“sorazmernosti” omejitev od zaščitnih sredstev, socialne razdalje in gibanja zunaj domačega kraja do nakupovalne segregacije in policijskih oz. vojaških pooblastil. Nekatere (recimo jim leve) stranke kritizirajo (recimo desno) vlado, češ da izkorišča epidemijo za utrjevanje svoje oblasti. Govor je o diktaturi. Vlada odgovarja, da rešuje življenja, opozicija pa da živi na drugem planetu. Torej gre za bolj ali manj klasično politično polemiko o demokraciji. Poenostavljeno rečeno: boj med vlado in politično opozicijo.
Toda to ni edini boj. V petek, 3. aprila se je v javnosti pojavilo pismo 25 epidemiologov, ki zagovarjajo politiko oz. ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (do 13. marca 2020) in kritizirajo vlado, ki je nastopila po tem datumu, češ da je – v zvezi z epidemijo covid 19 – zaobšla stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov. Predmet spora naj bi bili “nošenje mask oziroma katerekoli zaščite pred usti in nosom v zunanjih in notranjih prostorih, razkuževanje javnih površin, omejevanje gibanja na prostem, razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, obvezna uporaba rokavic in njihova nepravilna raba…” Predsednik vlade je očitke epidemiologov zavrnil: “Ne drži. @vladaRS je poslušala nasvete domačih in tujih epidemiologov. Tudi tistih iz @NIJZ_pr, ki znajo uporabljati vsaj #Google Kar nekaj jih je in hvala jim za pogum, da so se kljub spolitiziranosti vodstva oglasili. Niso vsi trdili, da kihanje v rokav pomaga, maska pa da ne.” Če povzamem: boj med politiko in stroko. (Ta boj zbuja določene pomisleke zaradi strankarske prepoznavnosti kritičnih epidemiologov.)
Boj med politiko in ekonomijo je zapleten in nekoliko zameglen, saj vsebuje najmanj tri temeljne premisleke oz. tri različne rešitve:
- Prvi premislek je značilen za ameriški položaj in za predsednika Donalda Trumpa: epidemija naj gre svojo pot, okuženih ljudi in smrtnih žrtev bo sicer veliko; treba je dopustiti naravno selekcijo (starejši in šibkejši bodo sicer umrli, mlajši in močnejši pa bodo preživeli), vendar gospodarstva ni mogoče zaustavljati;
- Drugi premislek je doma npr. v Nemčiji, kjer testirajo pol milijona ljudi na teden in je zato smrtnost nizka, čas reševanja oz. do ponovnega zagona gospodarstva pa kratek;
- Tretji premislek naj bi bil značilen za Slovenijo, kjer naj bi testirali premalo ljudi, kjer se ne ve natančno, koliko je okuženih; kjer kriza na videz ni tako huda, vendar traja ali bo trajala dalj časa, normalizacija gospodarstva pa je bolj oddaljena.**
Prvi scenarij se zdi precej robat, o njegovi racionalnosti pa me prepričuje sporočilo pomembnega poslovneža iz Štajerske, ki mi piše, da njegovo podjetje s 1500 zaposlenimi tudi med epidemijo deluje brez težav in da noben njegov delavec – zaradi doslednih zaščitnih ukrepov – ni bolan. Nemški scenarij je videti najbolj človeški in najbolj učinkovit, vendar po vsem videzu ni naključje, da gre za (bogato in urejeno) Nemčijo. Slovenski scenarij naj ne bi bil prav daleč od nemškega in je očitno drugačen od italijanskega ali španskega, kjer zaščitni ukrepi niso bili uvedeni ob pravem času, ljudje, ki so jim bili namenjeni, pa so po definiciji bolj brezskrbni in družabni kot drugi evropski narodi.
V vsakem primeru pa je jasno, da so vladno-opozicijski in politično-strokovni spori manj važni od konfrontacije med politiko in ekonomijo. O tem piše Erik Jones v članku “Stare delitve grozijo evropskemu gospodarskemu odzivu na koronavirus – Kontinent se mora poenotiti, da bo kupil izhod iz krize”.*** Jones piše o sporočilu Evropske centralne banke, da bo zaradi koronavirusa v prihodnjih devetih mesecih potrošila 1,100 milijard evrov in da bo popustila pri omejitvah pri odkupovanju (ene tretjine) obveznic držav članic. Pripravljajo se še druge finančne injekcije – npr. neposredno iz proračuna Evropske unije. Še več: nekatere evropske države želijo uvesti evro-obveznice (“eurobonds”), pravzaprav “koronaobveznice”. Popuščanje in velikodušnost sta namenjena Španiji in Italiji, da jima ne bo treba razmišljati o gospodarskem zlomu, z njima pa nista najbolj zadovoljni Nemčija in Nizozemska. Tidve državi imata najmanj državnih dolgov (Nemčija 59% BDP, Nizozemska 49%), medtem ko Italija (136%) in Španija (97%) presegata evropska merila. Ameriški avtor meni, da Evropa za rešitev pred korona-opustošenjem potrebuje dodatne fonde za zavarovanje pred nezaposlenostjo in skladen davčni napor.
Naj si slovenski revolucionarji mislijo, kar hočejo. V nasprotju z njimi smo najvišje spoštovanje dolžni zdravnikom, odločilnega pomena pa bo na koncu gospodarstvo. Ali kot pravijo Američani: It’s economy, stupid! (Gre za gospodarstvo, bedak!) Slovenci bi rekli: Za denar gre, ljubček!
Dimitrij Rupel
* Maggie Haberman, “Trade Adviser Warned White House in January of Risks of a Pandemic”, The New York Times, 6. aprila 2020.
** Približno takšne scenarije omenja dr. Matjaž Zwitter z Medicinske fakultete v Mariboru v članku “Korona, strategija in taktika”, Delo, 4. aprila 2020, str. 8.
*** Erik Jones, “Old Divisions Threaten Europe’s Economic Response to the Coronavirus . The Continent Needs to Come Together to Spend Its Way Out of the Crisis”, Foreign Affairs, ponedeljek, 6. aprila 2020.
