Piše: Peter Jančič
Parlament ni glasoval o Cirilu Keršmancu, čeprav so ga poslanci vladne koalicije v mandatno volilni komisiji soglasno predlagali za ustavnega sodnika v velikem kadrovskem paketu tik pred volitvami, na katerih jim slabo kaže. Kandidatura je izginila.
Za splav kandidata sta poskrbeli predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je kandidaturo umaknila tik pred glasovanjem zbora in predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, ki je to sprejela. Razlog je bil, ker Keršmanc ni bil pripravljen sodelovati v propagandi za vladajoče. Spor o tem, kako bo ravnal, se ni zgodil javno. To bi bil mednarodni škandal. Skrito se je zgodilo. Kot bolj pridni so bili za ustavne sodnike po tem izvoljeni Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal. Kekova tudi z glasovi NSi, ki je škandalozno ravnanje ob Keršmancu in velikanski paket imenovanj, ko so že razpisane volitve, ni toliko zmotil, da bi zavrnila sodelovanje v “cementiranju naših kadrov” za ves prihodnji mandat. So pa to obstruirali poslanci SDS. Maščevanju Keršmancu, ki ga niti v parlament več niso bili pripravljeni spustiti, ostal je dobesedno pred vrati, nam pokaže, zakaj je večina na ustavnem sodišču, ko je v državo pritekla še Vera Jourova, dovolila največjo politično čistko na RTV Slovenija v zgodovini, s katero so vladne stranke predčasno odstavile generalnega direktorja, vse nadzornike, programske svetnike, direktorja televizije in odgovorna urednika prvega, drugega in tretjega programa TVS. Pa tudi, zakaj že tri leta na ustavnem sodišču ni večine, da bi presodili ustavnost teh predčasnih menjav v mediju, ki se razglaša za javnega. Če nisi priden, odletiš brez milosti. Prej ali slej.
Slovensko kadrovanje v senci afere Epstein. Vzorci so srhljivo podobni.
Razlog, da sta Pirc Musarjeva in Klakočar Zupančičeva splavili Keršmanca, pokaže dopisovanje med fizikom Sašom Dolencem in odgovornim urednikom državne tiskovne agencije Mihaelom Šuštaršičem. Šuštaršič se je v zgodovino vpisal po tem, da je na Siol.net, ko so ga vladajoči po čistki na SDH in Telekomu postavili za odgovornega urednika, bralcem onemogočil dostop do moje kolumne o aferi radiator, ki je bila nerodna za Roberta Goloba, Luko Meseca in Zorana Jankovića, ker sem v njej opozoril na slabe posledice zlorabe oblasti s čistkami v policiji, medijih in drugod, ki so jih izvajali, da bi se zaščitili. Nerodna pa je bila tudi za Niko Kovač in 8. marec, ker sem opozoril na njihovo nenavadno stališče v aferi, katere del so bili očitki o rabi drog za posilstva. Sporočali so, da je to, ali se nekdo drogira, legitimna odločitev vsakega posameznika, ki je pa nekoliko nelegalna.
Si lahko predstavljate, da bi kaj tako škandaloznega kdo danes izrekel ob aferi Epstein, ki je velik udarec za levo sredino v ZDA, ker je Epstein obsežno financiral njihove volilne kampanje in redno gostil njihove najpomembnejše politike (tudi Billa Clintona), plačeval pa je tudi njihovo nevladniško infrastrukturo, pomembno vlogo pa je imel tudi oče Epsteinove partnerke Ghislaine Robert Maxwell, nekdanji britanski poslanec, ki je s svojimi mediji (predvsem britanskim The Mirror) neposredno podpiral Laburistično stranko v Veliki Britaniji (levosredinsko sestro ameriških demokratov), vplival pa tudi na dogajanje v ZDA z nakupom založbe Macmillan in časopisa New York Daily News.
Keršmanc je odletel, ker je povedal, da ne pričakuje nobenega spora o zakonski pravici do splava po določbi ustave o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, ki bi bila, če splavov zdravstvena zavarovalnica ne bi plačevala, po njegovi oceni izvotljena. To stališče je vladne stranke razhudilo, ker ni bilo v skladu s kampanjo, kako na desni ogrožajo pravica do splava, zaradi česar je treba voliti njih in samo njih. Glavni akter te kampanje lažnivih podtikanj, kako je ogroženo nekaj, česar nihče, kar imamo državo, nikoli ni ogrožal, je Zavod 8. marec. Ta največja hamburger prevara oblastnikov pred tokratnimi volitvami. Predstavlja se za nevladnike, čeprav jih je ustanovil minister Simon Maljevac in so glavni propagandist vladnih strank pred volitvami, plačani so na natransparenten način, torej pod mizo, z denarjem iz tujine in od podjetij. Cilj kampanje o ogroženosti pravice do splava, ki jo je z oceno, da o tem ne pričakuje nobenega spora, spodmikal Keršmanc, je črniti politiko spodbujanja rojstev na desni, ker bomo po sedanjih trendih Slovenci izginili kot narod. Ne zaradi splavov. Teh je tudi vse manj. Izumrli bomo zaradi tega, ker ni otrok. Ker država ne zagotavlja pogojev, da bi se starši odločali zanje, kar zahteva ustava.
Še tiste otroke, ki se rojevajo v porodnišnicah, v pomembnem deležu prispevajo priseljenci. Slovenci in Slovenke pa ob pomoči oblasti delamo samomor kot narod. Keršmancu so z leve podtaknili celo, da se zavzema za odpravo pravice do splava. Kot to že leta lažnivo podtikajo vsem nazorsko desnim v državi. Preprosto se zlažejo in to ponavljajo do onemoglosti. Hamburger kampanja. V črnjenju je sodelovala celo državna tiskovna agencija, njen politično imenovan odgovorni urednik pa se je pustil ujeti:
Da bodo povezave še bolj jasne: Šušteršič je, ko je bil še urednik na Siol.net, ob umikanju kolumne, ki je bila kritična do Kovačeve, to še angažiral za kolumnistko. Kot Delo nedavno Tino Gaber Golob. Pri Niki Kovač so bili vsi “svobodni” in “neodvisni” mediji tiho, pri Gabrovi tudi. Je pa protestirala nekdanja šefica državnega protokola Ksenija Benedetti.
Z velikim kadrovskim paketom, ko so volitve že razpisane, smo ob treh ustavnih sodnikih ta teden dobili še guvernerja banke Slovenije Primoža Dolenca in varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek. Brez šefa banke Slovenije in varuha človekovih pravic smo pred tem bili leto dni, ker je Robert Golob na vrh poskušal spraviti sebi pokorne kadre, Nataša Pirc Musar pa ni bila pripravljena sodelovati. Da so tik pred volitvami našli kompromis, je uspeh vladnih strank, ki so si s tem nastavile svoje kadre za dolga leta tik pred tem, ko vse kaže, da bodo izgubile volitve in s tem možnost, da onemogočijo Keršmance. Dobre kandidate, ki niso povsem njihovi.
Nekoliko presenetljivo je bila tudi z glasovi NSi v tem paketu ob ustavni sodnici Kekovi izvoljena še Simona Drenik Bavdek, ki jo je predlagal Ernest Petrič, ki ga sam kot nekdanjega predsednika ustavnega sodišča, diplomata in politika zelo cenim. Nekoč me je na fakulteti tudi učil. Sodelovanje NSi pri teh imenovanjih tik pred volitvami ni bilo sporno predvsem, ker so spregledali vlogo Drenik Bavdkove v aferi prisluhov ob arbitražnem sporazumu. Določanje meje na morju in kopnem s Hrvaško so najbrž res zavozili veliko večji igralci od nje. A če varuhinje že leto dni nimamo, bi lahko z njenim imenovanjem počakali na čas po volitvah, ki so že razpisane. Obveljala je namesto tega logika hitrega nastavljanja naših, namesto najbolj sposobnih in to ne glede na ceno, ki jo bo za to plačala celotna država. To logiko oblasti so že prej najbolj razgalile čistke v policiji, ko je celo sodišče ugotovilo, da imamo na vrhu politično nastavljenega generalnega direktorja brez nujnih kompetenc. Podobo Roberta Goloba.
Žrtev takšne politike pa je bil na koncu v parlamentarni proceduri med Natašo Pirc Musar in Urško Klakočar Zupančič eliminiran sodnik Keršmanc.
