8.2 C
Ljubljana
sreda, 14 aprila, 2021

Slovenstvo in akademske laži

Slovenke in Slovenci imamo prelepo domovino. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni in se lahko samo s hvaležnostjo spominjamo svojih prednikov, da so naravne danosti v teh krajev prepoznali kot svoj dom. Dolgo so nas zanikali, celo Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je izjavil, da slovenske identitete ni, da imamo identiteto Balkana. Za trdega komunista, ki mu za narod nikoli ni bilo mar, to niti ni čudno. Skrb pa vzbuja, da so akademski krogi po osamosvojitvi svoje glave še naprej tiščali v pesek in dopustili, da v Sloveniji še vedno prevladuje (in se poučuje tudi v šolah) umetno ustvarjena zakarpatska teorija o prihodu južnih Slovanov v 6. stoletju, katerih potomci smo Slovenci. Nič ne bi moglo biti bolj lažnivega.

Letošnja 30. obletnica osamosvojitve, ko smo Slovenci po dolgih stoletjih dobili svojo državo, je odlična priložnost, da se do konca razkrinka šarlatanstvo in poniglavost zgodovinarjev, etnologov in drugih, ki se kitijo z nazivi znanstvenikov in akademikov. V reviji Demokracija bomo vse leto imeli posebno rubriko Slovenci in slovenstvo, izdali bomo več knjig in publikacij, v katerih bomo plast za plastjo razkrivali zamolčane resnice o svojem izvoru.

Vemo, deležni bomo posmeha, mogoče celo ogorčenja, a veseli bomo, če bomo z  multidisciplinarno razlago številnih dokazov o prvih začetkih slovenskega naroda koga prepričali, predvsem pa pripomogli k spopadu argumentov in odprli debato tudi v zaprtih akademskih krogih. Ne bo ostalo samo pri tem. Za najmlajše načrtujemo izdajo otroške slikanice, za osnovnošolce in dijake knjižico o resničnem izvoru Slovencev, ki jim bo učni pripomoček, da bodo lahko to primerjali z »resnico«, ki jo slišijo po izobraževalnih ustanovah. Potem se bodo sami odločili, komu bodo verjeli. In nihče, prav nihče nam tega ne bo preprečil, čeprav že vnaprej vemo, da bomo označeni za zadrte in skrajne nacionaliste. Tudi prav. A kaj reči o tistih, ki so v zadnjih 150 letih namenoma in načrtno iz slovenščine dobesedno izbrisali med 20 in 30 tisoč izvirno slovenskih besed.

Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita

Stare germanske in romanske knjige govorijo o velikem, starodavnem ljudstvu, ki je živelo v teh krajih, a niso niti predniki Germanov, niti Romanov, niti Keltov. Kaj so potem bili? Vesoljčki? Ne, bili so Slovenci. To staroselsko prebivalstvo je starejše od Rimljanov, pred njihovo invazijo se je umaknilo v težko dostopne alpske doline. Vprašajmo se, kako je leta 382 pred Kristusom lahko prišla v zgodovino mesta Asti v Piemontu lepa “Schiavina” – Slovenka, “hčerka svečenika” v svetišču boga Marsa? Takrat so čez Alpe prišli Galci z vojskovodjo Brennom na čelu. Bil je tako očaran nad lepoto staroselke, da jo je vzel za ženo in postavil grad, ki je dobil ime “Rocca Schiavina”. Ime zaselka in ceste je še sedaj na zemljevidu mesta.

Slovenija praznuje 29.rojstni dan samostojnosti in enotnosti. (Foto: STA)

Foto: STA

To dokazujejo tudi genski zapisi. Ti po očetovski liniji (haploskupina na moškem Y-kromosomu, ki se prenašajo samo z očeta na sinove) jasno kažejo, da Slovenci nismo nikakršni Južni Slovani. Med Slovenci tudi ni navzoča haploskupina N, ki jo sicer imajo moški za Karpati. To je neposreden dokaz, da Slovenci nismo prišli izza Karpatov. Še očitnejše so sledi ženske mitohondrijske DNK, ki se prenaša samo z matere na otroke in dokazuje naše prednike v teh krajih pred več kot 30 tisoč leti. A ne gre samo za genske zapise. Dokaze o avtohtonosti najdemo v kulturah planinskega pašništva, pastirstva, rudarstva in poljedelstva. Tudi v jeziku, in sicer v množici starih ledinskih imen, mitih in legendah (Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita) ter predkrščanskih šegah, običajih in verovanjih.

O vsem tem bomo pisali in razkrivali zamolčano resnico o Slovencih kot starodavnem ljudstvu. Za konec samo še nekaj vprašanj, ki bodo mnoge spravila iz tira: Zakaj ima bračka (otok Brač) čakavščina toliko slovenskih besed? Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora? In koliko slovenskih besed še uporabljajo Nemci? Na kaj nakazuje substratni jezik, ki je star več tisočletij?

Jože Biščak

Zadnje novice

Sorodne vsebine