3.5 C
Ljubljana
četrtek, 1 decembra, 2022

Slovenski rusofili, privrženci ruskega diktatorja

Piše: Vida Kocjan

Slovenski rusofili, tudi putinofili, zagovarjajo prav vse, kar pride od ruskega diktatorja Vladimirja Putina. 69-letni ruski diktator je v Komunistično partijo Sovjetske zveze vstopil v študentskih letih, leta 1975. Je nekdanji obveščevalec, predsednik države je od leta 2000, v letih 1999 in 2000 ter 2008 in 2012 je bil predsednik vlade.

Na mesto predsednika ni bil nikoli izvoljen na neposrednih demokratičnih volitvah. Daljši predsedniški staž od Putina ima edino beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Pod Putinovim vodstvom se je Rusija preusmerila v avtoritarizem. Za njegovo vladavino so značilni zapori, atentati in represija političnih nasprotnikov, ustrahovanje in zatiranje medijske svobode ter pomanjkanje svobodnih in poštenih volitev.

Ključni akter Kučan

Vse to nekaterih slovenskih državljanov ne moti. Težko jim je reči Slovenci. Gre za rusofile, večina na površje izplava na prireditvah ob Ruski kapelici pod Vršičem, ko se ne smejo izneveriti. Poleg Milana Kučana, nekdanjega predsednika države in zadnjega partijskega šefa v Sloveniji, so se doslej v slovenski proruski navezi izkazali tudi nekateri drugi slovenski politiki, vendar pa so ključni akterji še vedno zbrani okoli Kučana.

Rusofil Danilo Türk

Velik rusofil je Danilo Türk, nekdanji predsednik države, ki se je moral zaradi svoje oholosti in ošabnosti s tega mesta posloviti že po prvem mandatu. Za Danila Türka poznavalci navajajo, da je njegova ljubezen do Rusije povezana z njeno podporo njegovi kandidaturi za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN). Tam je pogorel, vrnil se je v Slovenijo in nato obiskoval domala vse proruske prireditve. Pogosto so ga kot nekatere druge opazili tudi na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani.

DeSUS v primežu rusofilov

Poleg Kučana in Türka je velik rusofil tudi Karl Erjavec, nekdanji zunanji minister in nekdanji predsednik stranke DeSUS. Nazadnje je bil pred poldrugim letom celo kandidat strank koalicije KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) za mandatarja. Na srečo Slovenije in njenih državljanov do tega ni prišlo, sicer bi se nam danes, v času diktatorjevega napada na Ukrajino, slabo pisalo.

Putinofil Erjavec je slovel po tem, da je v vlogi zunanjega ministra največkrat in najraje obiskoval Rusijo. Mednarodno mlačen in neopazen je izstopil v letu 2014, ko se je ponudil, da bi bila Slovenija oziroma on v njenem imenu posrednik med Evropsko unijo in Rusijo. Erjavčeva ponudba je naletela na posmeh, saj je bila Slovenija članica Evropske unije. Očitno je Erjavec to prezrl oziroma EU ni bila njegova intimna opcija, če se izrazimo po »kučanovsko«. Erjavec se je leta 2015 proslavil kot človek, ki se je udeležil ruske parade ob dnevu zmage v Moskvi. Nadomestil je Boruta Pahorja, ki se je temu izognil.

Še slabše pa je, da se je Erjavec proslavil tudi pri iskanju strateških partnerjev za privatizacijo slovenskih podjetij v Rusiji. Rusija, kjer vse stvari usmerja Kremelj oz. Putin, se je zanimala za nakup slovenskih bank, aerodroma in Telekoma Slovenije. Na našo srečo se nič od tega ni uresničilo, čeprav je malo manjkalo, da bi Telekom pristal v ruskih rokah. Prevzeli pa so Slovensko industrijo jekla (SIJ), ki je v večinski lasti ruske poslovne skupine Koks. Prav SIJ s sedežem na Jesenicah je v teh dneh na svojo poslovno stavbo namestil veliko rdečo zvezdo in s tem širnemu svetu pokazal svojo pripadnost Putinu.

Rusofila Geržina in Benedejčič

Tesen Erjavčev sodelavec je bil tudi Saša Ivan Geržina, leta 1940 rojen v Sarajevu, sicer pa podpredsednik stranke DeSUS v času, ko je stranko vodil Erjavec. Geržina, ki je spadal v trdo jedro stranke DeSUS, je bil prvi slovenski veleposlanik v Rusiji in predsednik Društva slovensko-ruskega prijateljstva. V zdajšnji agresiji Rusije na Ukrajino je kritičen do tega, poznavalci pa se sprašujejo, koliko je ta obsodba iskrena.

Andrej Benedejčič je bil nekdanji slovenski veleposlanik v Ruski federaciji, nato slovenski veleposlanik pri zvezi Nato. Leta 2014 je prišla na dan afera, da gre za ruskega agenta in suma vohunjenja pri Natu. Benedejčič je to v medijih zanikal. Benedejčič je avtor knjige z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. Knjiga je predelan Benedejčičev doktorat. Naši viri pa navajajo, da je bil tudi Benedejčič reden gost na ruskem veleposlaništvu v Sloveniji, ko ga je vodil veleposlanik Doku Gapurovič Zavgajev. V Slovenijo je prišel v času, ko je državo vodil Danilo Türk. Ni bil edini.

Abonenti pri Zavgajevu

Naši viri navajajo, da so bili redni gosti pri ruskem veleposlaniku Zavgajevu, kjer se je jedlo in pilo pa morda še kaj, kot navajajo naši viri, poleg Geržine in Benedejčiča med drugim Anton Bebler, Aleksander Lucu, Anton Rupnik, dopisnik in diplomat, ter Smiljana Knez, nekdanja veleposlanica in zdajšnja svetovalka predsednika države Boruta Pahorja.

Za Antona Beblerja, rojenega leta 1937 v Moskvi, moža Darje Lavtižar Bebler, nekdanje poslanke LDS, ki je leta 2007 (pred propadom LDS) prestopila v SD, velja, da Rusiji dolga leta ni bil naklonjen. Zagovarjal je politiko ZDA. Nato pa se je zgodil preobrat, ko je iz javnosti neznanih razlogov prestopil med velike zagovornike Rusije.

Aleksander Lucu je znan kot kronist Nedeljskega dnevnika in oče Gregorja Repovža, urednika Mladine. Znameniti Lucujev stavek je, da bo Slovenija varna in srečna, ko bodo ruski kozaki napajali svoje konje v Soči.

Rusofilki Smiljana Knez in Janja Klasinc

Smiljana Knez je Srbkinja, domnevno iz Like, nekdanja diplomatka na Češkem in Hrvaškem, zdaj Pahorjeva svetovalka. Naši viri opozarjajo, naj bi bila Hrvaška leta 2015 Sloveniji zelo zamerila, da jim je poslala diplomatko srbskega rodu. Po naših virih je zdaj Knezova pretendentka za veleposlanico Slovenije v Rusiji. O tem smo vprašali tudi ministrstvo za zunanje zadeve, od koder pa so nam odgovorili, da je postopek imenovanja vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov do prejema soglasja države sprejemnice označen z ustrezno stopnjo tajnosti, zato nam te informacije ne morejo posredovati. Vprašanje o tem smo poslali tudi Knezovi, a nam do zaključka redakcije ni odgovorila. Za Knezovo naši viri tudi navajajo, naj bi bilo ministrstvo med letoma 2011 in 2015, v času, ko je bila veleposlanica na Češkem, prejelo več prijav zaradi izvajanja mobinga nad sodelavci. Na naše vprašanje o tem nam je ministrstvo odgovorilo, da nimajo informacij o tem, da bi bile zoper veleposlanico Knezovo vložene prijave zaradi izvajanja mobinga.

Med rusofile uvrščajo tudi nekdanjo novinarko TV Slovenija Janjo Klasinc in poznejšo veleposlanico. Naši viri navajajo, da se je vedno družila z ruskimi in s srbskimi veleposlaniki.

Rusofil Janković

Velik privrženec diktatorja Putina in zapriseženi rusofil je tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Novembra 2017 ga je Putin na slovesnosti v Kremlju odlikoval z redom prijateljstva, domnevno za njegov prispevek h krepitvi slovensko-ruskih odnosov in ohranjanje spomina na ruske in sovjetske vojake, ki so padli na slovenskem ozemlju v času prve in druge svetovne vojne. Diktator je takrat odlikoval osem posameznikov iz šestih držav: Slovenije, Rusije, Srbije, Francije, Španije in Turčije. Iz Slovenije je priznanje prejela tudi takratna ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak, ki pa je ob zdajšnji agresiji Putina na Ukrajino priznanje vrnila, Janković pa tega očitno ne namerava narediti oziroma vrnitev Putinovega priznanja zavrača. Janković se rad pohvali, da je s Putinom prijatelj, mesto Ljubljana pa je pobratena z večjim številom ruskih mest in Moskovsko regijo.

Vloga Milana Kučana

Milan Kučan je maja leta 2017 odletel v Moskvo, za njegov večdnevni obisk Rusije pa je javnost izvedela po naključju. Izdale so ga fotografije na uradni spletni strani Kremlja. V Rusijo je takrat na uradno povabilo ruskega veleposlaništva v Ljubljani odpotovala tudi 63-članska delegacija slovenskih veteranskih organizacij, med njimi je bilo največ predstavnikov Zveze združenj borcev. Obisk je po navedbah zveze borcev plačal urad Vladimirja Putina. Vsi skupaj so se 9. maja 2017 udeležili velike parade ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom.  Kučan se je z obiskom v Moskvi pohvalil tudi na proruskem portalu RBTH Slovenija. Proruski mediji in Kremelj pa so poročali, da je bil Kučan na čelu slovenske delegacije. Putin je po Kučana na Brnik poslal tudi državniško letalo, Putin in Kučan sta se tudi fotografirala.

Kučan je bil tudi večkratni slavnostni govornik ob Ruski kapelici, tudi leta 2016, ko se je slovesnosti udeležil diktator Putin.

Znani slovenski rusofili

Med vidnejše slovenske rusofile spadajo naslednji politiki in organizacije: Milan Kučan, Danilo Türk, Zoran Janković, Karl Erjavec, Saša Ivan Geržina, Smiljana Knez, Anton Bebler, Anton Rupnik, Andrej Benedejčič, Janja Klasinc, Gregor Golobič, Roman Jakič, (pokojni) Janez Stanovnik, Zveza združenj borcev, Milan Brglez, evropski poslanec iz vrst SD.

Med največje slovenske rusofile nedvomno sodi zadnji predsednik CK ZKS in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da obstajajo indici, da na ministrstvih za zunanje zadeve (MZZ) in za obrambo (MORS) še vedno delujejo putinovski Rusiji zelo naklonjene rusko-srbske skupine zaposlenih.

Naši viri navajajo, da Putinova Rusija vsako sodelovanje med državama, v društvih prijateljstva in podobno, zlorablja, v njih namešča svoje obveščevalce, s slovenske strani pa v različnih tovrstnih združenjih sodelujejo lobisti.

Po navedbah naših virov in vseh indicih se je odnos slovenske politike do putinovske Rusije zelo spremenil predvsem po letu 2014.


Vida Kocjan
je novinarka Demokracije.

 

 

Simbol delavstva na poslopju družbe SIJ Acroni stoji tam že desetletja

Znak, ki je na strehi enega od proizvodnih poslopij družbe SIJ Acroni je bil tja nameščen kot delavski simbol že pred nekaj desetletji, kar potrjuje tudi gradivo Gornjesavskega muzeja Jesenice. Gre torej za ostanek iz preteklosti, ki je poklon jeklarski in delavski zgodovini, nima pa nobene povezave s trenutnimi političnimi razmerami in spopadi v Ukrajini. Med vzdrževalnimi deli v letu 2021 je bil obnovljen v sklopu obnove celotne zunanjosti stavbe.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine