Piše: dr. Matevž Tomšič
Nedavni napad pripadnikov Hamasa na izraelska naselja v bližini Gaze, to je območja, ki ga v popolnosti nadzoruje ta palestinska teroristična organizacija, je po svoji bestialnosti presegel vse, kar smo lahko v sicer nasilja polnem svetu videli v tem tisočletju. Njihovo divjanje je celo prekašalo zločine ruske soldateske v Ukrajini. Podobna grozodejstva so izvajali nacisti med drugo svetovno vojno, dogajala so se ob terorju Rdečih Kmerov v Kambodži ali ob pokolih Tutsijev v Ruandi.
Pri tem vdoru na izraelsko ozemlje nikakor ni šlo za vojaško operacijo. Cilj ni bil prizadejati škodo izraelskim varnostnim silam – ta je bila minimalna, če odštejemo ranjeni ponos zaradi tega, ker so napad pričakale nepripravljene. Tarča so bili izraelski civilisti ne glede na starost in spol. Le-te so napadalci sistematično pobijali (na njihovih domovih, na ulicah, na koncertu), se brutalno izživljali nad njimi, posiljevali ženske in dekleta ter številne odgnali s seboj kot talce. Govorimo lahko dejansko o poskusu genocida na judovskim prebivalstvom. Če bi po nekem naključju Hamas in podobne skupine uspeli zasesti Izrael, bi celotna država postala podobna kibucu Kfar Aza (prizorišču najhujšega divjanja teroristov). Začelo bi se sistematično iztrebljanje Judov, podobno nacističnemu holokavstu.
Takšnega barbarstva ni dovolj obsoditi. Treba je storiti vse, da se ne ponovi. Zato si ti zločinci ne zaslužijo nikakršne milosti. Hamas je treba preprosto »izbrisati z zemeljskega obličja«. Vsak njegov pripadnik, vsak njegov podpornik (denimo tisti, ki jih zalaga z denarjem), je legitimna tarča izraelskega maščevanja. In očitno bi tokrat šel Izrael »do konca«.
Seveda bo to imelo tragične posledice za civilno prebivalstvo Gaze. Naselja bodo razrušena, življenje bo izgubilo na tisoče ljudi. Med njimi bodo mnogi takšni, ki s Hamasom nimajo nič ali ki celo obsojajo njegova dejanja. A tudi v zavezniškem bombardiranju nemških mest med drugo svetovno vojno je bilo ubitih veliko nedolžnih civilistov. To je bilo pač nujno zlo, brez katerega zločinskega nacionalsocialističnega režima ne bi bilo mogoče uničiti.
Voditelji zahodnega sveta so tako rekoč enotno izrazili solidarnost z Izraelci in obsodili nasilje nad njimi. Vendar so protiizraelska čustva v mnogih od teh držav precej razširjena. Delno je to posledica tradicionalnega antisemitizma, delno pa protizahodne in »protiimperialistične« usmeritve novodobne levice, ki vidi Izrael kot del »kolonialističnega« Zahoda, ki da zatira »uboge« Arabce. Tudi v Sloveniji še zdaleč ni malo takšnih, ki kažejo simpatije do islamskih ekstremistov tipa Hamas. Sedaj so se na Hamasovo stran postavili tako skrajni desničarji kot skrajni levičarji. A če predstavljajo prvi samo obroben del slovenske javnosti, v politiki pa sploh nimajo resnih predstavnikov, so slednji mnogo številčnejši in predvsem bistveno bolj zastopani v institucijah sistema, tudi v politiki. Pravzaprav so ta čas na oblasti. Stranka Levica je namreč del vladajoče koalicije. In ta stranka je za sedanje nasilje okrivila Izraelce. Teroristične napadalce, ki so zagrešili neopisljiva grozodejstva, so torej vzeli v bran. Še več, predlagali so takojšnje priznanje Palestine. Napadalci bi potemtakem morali biti po njihovem za svoje zavrženo početje še nagrajeni.
Golobova vlada se je sicer pridružila svojim evropskim kolegom v obsodbi palestinskih skrajnežev. Tudi pobudo o priznanju Palestine bo očitno zavrnila. Vendar pa v svojih vrstah še vedno prenaša prohamasovske radikalce iz Levice. To je verjetno edinstven primer v Evropski uniji. V Franciji so denimo sprožili preiskavo zoper neko manjšo ultralevičarsko stranko zaradi njene podpore Hamasu. V Sloveniji pa očitno takšno početje ni ovira za to, da nekdo ne bi mogel zasedati odločevalskih pozicij.
