3.4 C
Ljubljana
torek, 13 aprila, 2021

(PISMA – od zmage do zmage) O instant intelektualcih – potreti zadetih

Piše: Vinko Vasle

Slovenija neguje nekaj intelektualnih presežkov, ki menijo, da so nekakšen moralni, etični in demokratični razsodnik, kar je zelo verjetno, ker večina izhaja iz Foruma 21 Milana Kučana, ki je bil znan demokrat. Eni so se specializirali pri udbi, drugi pri Ljubu Bavconu, tretji pri ideoloških fosilih tipa tropetengold Tanja Fajon, ali pa so enostavno svoje miselne kvalifikacijske bravura podedovali po očetih, starih očetih, tetah – torej po nosilcih čistilne demokracije tipa Huda jama.

Med te presežke zagotovo sodi Dragan Patrovec, penolog, posebej pa teoretik sovražnega govora in zagovornik pravila “ljubezen, ne sovraštvo”. Nekateri menijo, da je vejico postavil na napačno mesto – torej “ljubezen ne, sovraštvo”, a od zametkov drhali, ki jo je Petovec prepoznal v ljudstvu, ki je pred sodiščem protestiralo zaradi obsodbe Janeza Janše – od njih kaj drugega tudi ni pričakovati. Petrovec, ki se je rodil v Kučanovem forumu, ima poseben privilegij, saj je izjemno priljubljen pri medijih, ki sicer negujejo novinarstvo laži, a to njega ne zaustavi. Je celo zvezda revijalnega dodatka Dela Ona, ki je namenjen babjemu feminističnemu čveku. Kot pravnik se je specializiral za amatersko psihiatrijo, saj že od daleč prepozna, kdo in kaj je človek. Za penologa je to dodatna vrednost, ko je na primer v zadevi patrija osebno spoznal, da gre pri obtožbi o ponovtranjenju korupcije za hud zločin.

Od takrat dalje ima Dragan Petrovec poseben odnos do Janeza Janše, ki bi mu civilno sicer rekli odvisnost, strokovno pa gre za intimno sovraštvo par excellence. Zato njegove izjave ne sodijo med sovražni govor, čeprav po definiciji so. Petrovec Janše še nikdar osebno ni srečal več kot na pet kilometrov, a je zadnjič strokovno in znanstveno povedal, da je Janša psihopat, poteze njegove vlade pa tudi. V ozadju policijske ure vidi samo veliko Janševo željo po represiji. Dejstvo, da to enako počenja pol Evrope, je sicer resnica, a tam ni na oblasti Janez Janša.

Med odličniške primerke instant intelektualizma sodi tudi politični analitik Alem Maksuti, kar je v resnici psevdonim človeka, ki se boji povedati, od kod v resnici izhaja. Mater je zatajil, čeprav gre strokovno za sindrom izgubljene identitete in danes ne ve, kdo v resnici je in se predstavlja za čistega Slovenca. Drugi so tako imenovani domoljubni Slovenci, ki so v resnici alpski Srbi, pravi in tiste, ki se ne strinjajo z njim, označi z ženskim spolnim organom, ker težko zapišem njegovo izvorno besedo – pizda. Če si jasnšist, si gnida od človeka, če si novinar janšist, si nepismen, če si pevec janšist, ne znaš peti itn. Vse bolj se mi dozdeva, da Maksuti, ki je izdal svojo domovino, v resnici praktično dokazuje, kaj je to sovražni govor, zato je potrpljenje spodobnosti preiskusil še z označbo, da so doktorski nazivi ustavnega sodnika  Klemna Jakiča v resnici diagnoza. Kakorkoli, specialist za psihiatrijo iz prvega dela članka Petrovec bi z Maksutijem imel veliko dela.

Odličniško prepotenten je tudi bivši pravosodni minister Aleš Zalar. On se je v glavnem specializiral za področje medicine in pandemije, saj mu je povsem jasno, da to, kar dela Janša in kar sprejema vlada, ni nič drugega kot provociranje ubogega naroda, ki hoče normalno živeti. Zadnjič se je tako lotil aktualnega ukrepa prepovedi izhoda iz države in ga razglasil za neustavnega, še posebej v luči njegovega družinskega eksodusa – v Avstriji ima novo partnerko, sam pa živi v Sloveniji. In ne more do nje. Velika ljubezen seveda. Pol ure za to strahoto se je spomnil, da mu je kar naenkrat umrla nova tašča in zdaj ne more na pogreb . In je vložil odlok v ustavno presojo, kar je umno dejanje, ker bo odločitev prišla na obletnico smrti one tašče.

Med novodobne intelektualce višjega ranga se je vpisal tudi še vedno predsednik parlamenta Igor Zorčič, ki notranje čuti, da mu prestižna državna funkcija nekako genetsko pripada – temu praqvijo brežiški sindrom. Sicer je zamešal, da o tej funkciji ne odločajo člani vlade, ampak poslanci, ampak v obrambi prestiža uporablja vse, kar ni argument. V Brežicah ga namreč domorodci občudujejo samo zato, ker se tjakaj vozi v službeni limuzini in v spremstvu varnostnikov, ker drugače ga niso poznali, saj se je pred tem družil samo z elitnimi krogi svoje soproge. Že zaradi nje brani funkcijo, če bo treba tudi z vojsko.

Potem imamo pa še nekaj stopničk nižje ležeče intelektualne posebneže, kamor na primer sodi večno trpeča Janja Sluga, gledališčnica, kot pravi, čeprav v celjskem teatru samo karte prodaja, a vsako delo je častno. Ženska sodi v prvo linijo političnih absurdov, naturščikov, ki se jim je poslanski mandate zgodil po nerodnosti.

V korpus intelektualne kanalizacije sodi tudi vložena ustavna obtožba proti Janezu Janši, a v boju za oblast vse pride prav. Zato domobranci tej obtožbi pravijo drek na palci, desničarji pa gnojnica iz ukradene vile. Čeprav to drži, je pa sovražni govor.

Vinko Vasle je dolgoletni novinar, publicist, satirik in pisatelj.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine