0.2 C
Ljubljana
nedelja, 27 novembra, 2022

Obvezno prostovoljno ali prostovoljno obvezno?

Piše: Ivan Šokić

Fašizem, svoboda, prostovoljno, obvezno. Živimo v času, ko so besede zaradi tako obširne in lahkomiselne rabe izgubile ves pomen. Fašist tako obsega vse od nekoga, ki je skupaj z Benitom Mussolinijem leta 1922 odkorakal v Rim in se zavzemal za volilno pravico žensk, minimalno plačo, nacionalizacijo zasebnega premoženja in veliko progresivno obdavčitev, pa do posameznikov, ki imajo na svoji pici radi ananas.

Če se še komu zdi našteto značilnejše za socialiste, čestitke, za Mussolinija je bil fašizem končna oblika socializma. Zdaj veste, zakaj je izraz “levi fašizem” absolutni idiotizem. Ko rečete “levi fašizem”, sprejemate za resnično laž, da je fašizem a priori desničarska ideologija. Čim bolj se boste poglobili v zgodovino, več takšnih podtikanj boste našli. Tako kot so včasih viktorijanski protestanti črnili srednji vek in širili laži o lovu na čarovnice, deviških pasovih, zlobni inkviziciji in ploščati Zemlji, dokler se ga ni prijela oznaka “temni srednji vek”, so tudi komunisti neumorno spreminjali definicijo fašizma, dokler ta ni postal vse, čemur socialist nasprotuje. In priznati je treba – redefinicija fašizma je bila uspešna. To navsezadnje potrjujejo tudi posamezniki, ki radi opletajo z “levim fašizmom”.

Nadalje, v družbi obstajajo ideje o tem, katera država je svobodna, katera avtoritarna ali totalitarna. Ko slišite Francija, pomislite, to je svobodna država. Tam se človekove pravice spoštujejo. Ko slišite Rusija, pomislite prav obratno. Ni svobode, tam človekove pravice teptajo. V družbeni percepciji je zakoreninjeno nereflektirano mišljenje, da so države, ki jih prištevamo Zahodu, svobodne, v državah, ki v to definicijo ne spadajo, pa ljudje trpijo. Iz tega razloga je zanimivo vzeti ruskega predsednika Vladimirja Putina iz decembra 2021 in francoskega predsednika Emmanuela Macrona iz januarja 2022. Oba predsednika govorita o isti temi, njun pristop pa je radikalno nasprotje in razkriva več, kot bi si mislili o tem, kje je svoboda in kje tiranija.

Ruska tiskovna agencija TASS je 23. decembra 2021 poročala, da po Putinovem mnenju v Rusiji ne bi smeli preganjati ljudi, ki se ne želijo cepiti proti covidu-19. “Ne gre za kakršnokoli politično voljo, gre za to, da vsaki akciji sledi reakcija. Kakor hitro začnete izvajati pritisk, se bo vedno našel način, kako to zaobiti,” je pojasnil Putin in dodal, da je nasprotnike cepljenja “treba spoštovati ne glede na njihova stališča, in jim potrpežljivo razlagati ključnost nekaterih ukrepov”. Hkrati pa Putin meni, da je treba preganjati imetnike ponarejenih potrdil o cepljenju.

Necepljeni so manjšina
Macron je po drugi strani v intervjuju za Le Parisien 4. januarja 2022 izjavil, da je njegov cilj čim bolj otežiti življenje necepljenim z namenom, da se cepijo. “Ni mi do tega, da bi jezil Francoze. A kar zadeva necepljene, jih res želim razjeziti. In s tem bomo nadaljevali do konca. To je naša strategija.” V nadaljevanju je Macron dejal, da so necepljeni manjšina, na katero bo njegova administracija pritiskala in jih omejevala na vsakem koraku, njihove dejavnosti, njihovo družabno življenje, kolikor bo to le mogoče. Vse z namenom, da popustijo pod pritiski in se cepijo.

To nas pripelje do vprašanja, kaj je sploh prostovoljno in kaj obvezno? Ko govorimo o medicinskoetičnih vidikih, je ključen dokument Nürnberški kodeks, ki je nastal v okviru nürnberških procesov leta 1947, kjer so vidnim pripadnikom nacionalsocialistov sodili na vojaškem sodišču zaradi zločinov proti človeštvu. Bolj specifično Nürnberški kodeks obsega sklop raziskovalnih etičnih načel o poskusih na ljudeh. Za naše potrebe o razliki med prostovoljnim in obveznim bo zadostovala 1. točka: Nujno potrebna je prostovoljna privolitev preiskovanca. To pomeni, da mora imeti vključena oseba pravno zmožnost privoliti; mora biti v položaju, da lahko svobodno izrazi svojo voljo brez vmešavanja ali kakršnihkoli elementov sile, goljufije, zavajanja, prisile, prevare ali katere druge prikrite oblike pritiska; in mora imeti zadostno védenje in razumevanje o elementih stvari, v katero je vpletena, da lahko sprejme razumljivo in razsvetljeno odločitev …

Kako je lahko država, v kateri so po Nürnberškem kodeksu krivi zločinov proti človeštvu, svobodna? Mar ni to potemtakem fašizem? Kako lahko taka država predseduje Svetu EU? Je EU fašistična?

Ivan Šokić je filozof in redni sodelavec portala Nova24tv.si ter kolumnist Demokracije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine