17.9 C
Ljubljana
petek, 25 junija, 2021

Multikulturalizem pod giljotino

Piše: Jože Biščak

Dominique Reynié je profesor politologije. Je eden tistih francoskih intelektualcev, ki podpira istospolne poroke in posvojitve istospolnih parov; se navdušuje nad »vrednotami islama«; meni, da mora biti družba še bolj »kulturno raznolika«; poudarja, da je treba demografsko sliko izboljšati z novim priseljevanjem; zagovarja »evropsko javno oblast«; in podpira idejo o »evrofederaciji«. Skratka, je prototip progresivnega zagovornika »nove normalnosti«, v kateri ni prostora za populizem, domoljubje in desne vrednote.

Reynié je tudi generalni direktor možganskega trusta Fondapol, Fundacije za politične inovacije, ki zase pravi, da je del »liberalne, progresivne in evropske« perspektive. In ta trust s poglobljenimi intervjuji vsake štiri leta opravi obsežno raziskavo v štirih »jedrnih« in največjih evropskih državah: Italiji, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Letos so med 20. januarjem in 10. februarjem vprašali 7.603 ljudi, nato so podatke obdelali, pred dnevi so javnosti predstavili rezultate. Bili so šokantni. Za progresivne. Volivci v državah, ki spadajo med osem najbogatejših na svetu, so se samopozicionirali k desnim vrednotam. Glede na buldožersko demoniziranje desnice, ki zavrača (ilegalno) priseljevanje, ima negativno vizijo islama v Evropi, zavrača agendo LGBT, poudarja svobodo govora, je zavezana k ekonomskemu liberalizmu in nasprotuje ekoterorizmu à la Greta Thunberg, je bilo to popolnoma nepričakovano.

Poglejmo nekatere številke: 39 odstotkov (največ v Italiji – 44 odstotkov) se jih je opredelilo za desničarje, le 27 odstotkov za levičarje (drugi so se izrekli za sredinske ali niso odgovorili); čeprav se za desnico tradicionalno bolj izrekajo starejši, so bili raziskovalci osupli, da se mladi (med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let) vse bolj nagibajo na desno (41 odstotkov); kar 60 odstotkov državljanov meni, da je priseljevanje škodljivo, 56 odstotkov jih pravi, da bi morale države bolj zapreti meje; 62 odstotkov Francozov meni, da islam grozi Francozom (vprašanje je bilo postavljeno samo v Franciji); 74 odstotkov jih je mnenja, da bi morala dati država več svobode malim podjetjem; kar 76 odstotkov jih zavrača »ekoterorizem (skrb za okolje na račun razvoja gospodarstva); skoraj tri četrtine državljanov zavrača socialno pomoč tistim, ki ne prispevajo ničesar; 55 odstotkov jih meni, da bi brezposelni lahko našli službo, če bi le hoteli, a rajši izkoriščajo socialni sistem.

Protest skrajnih muslimanov v Franciji. Slika je simbolična. (Foto: epa)

Kaj se dogaja? Fondapol, ki je še pred leti s svojimi raziskavami navduševal multikulturaliste in empatične socialiste, češ, poglejte, naša politika je prava pot, je zaznal dokaj oster zavoj k desnim vrednotam. Brusilcem pet na bruseljskem parketu to zagotovo povzroča glavobol, njihove globalistične ideje, da bi Evropa postala federativna mešanica ras, religij, tisoč in enega spola ter drugih nenormalnih sprevrženih nagnjenj, imajo očitno vse manj podpore v državah, ki so bile nosilke ideje o »novi normalnosti«. Raziskava je nastavila ogledalo: večina vprašanih meni, da so njihove države zaradi islama, socialne pravičnosti in prisilne enakosti ogrožene v svoji krajini, identiteti, vrednotah in načinu življenja. Zdi se, da jim je vizija stare celine, ki jo v Srednji Evropi slikajo Janez Janša, Viktor Orbán in Mateusz Morawiecki, vendarle bližja kot dediščina Robespierra, ki je v imenu »enakosti« podiral cerkvene zvonike.

Ne moremo sicer posploševati, a eden od teh znakov je pred dnevi prišel z Otoka: levičarji so na nadomestnih volitvah za sedež v britanskem parlamentu v Hartlepoolu »presenetljivo« izgubili, potem ko je bil kar 62 let zapored izvoljen laburist. Hkrati so potekale tudi lokalne volitve, kjer so zmagali konservativci. Rezultati se povsem ujemajo z raziskavo Fondapola. »Jedrni« Evropejci so torej jasni: dovolj je bilo socialističnega eksperimentiranja, tudi multikulturalizem kot morilec narodov in njihove identitete mora pod giljotino.

Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, dolgoletni raziskovalni novinar, od leta 2020 pa tudi predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor treh knjig.

Zadnje novice

Sorodne vsebine