Kam smo zašli? Kaj vse nekateri izrabljajo za obračunavanje in politične namene? Kot zdravnik sem užaloščen in protestiram, da se lahko kaj takega dogaja! Del »stroke«, ki je z varne razdalje opazoval, kaj se je dogajalo v času koronakrize, se je iz meni (ne)jasnih razlogov odločil za očitke, da ne rečem obtožbe tistemu delu stroke, ki se je spopadal s številnimi neznankami in grožnjami pandemije!
Predstavnikom stroke, ki se je odločila za očitke, niti ne morem reči stroka, kajti dokler ni narejena analiza dogajanja, so njihovi očitku neresni in predvsem nestrokovni ter sprevrženi do tistih, ki so s svojim delom z okuženimi s COVID-19 ogrožali svoja življenja in svoje družine! To je navadno politikantstvo in ne stroka, kaj šele etika!
Manipulacije RTV Slovenija v oddaji Tarča
Ob tem velja poudariti manipulativno vlogo RTV SLO v njihovih prispevkih. Z »veseljem« so med drugim ponavljali izprijeno izjavo Violete Tomić o genocidu. V sami Tarči so navajali izjave medicinskih sester, ki v strokovnem smislu razen časa, porabljenega v povprečju za enega varovanca, niso povedale ničesar, bile pa so vznemirljive za laike; navajali so izjavo sorodnice o »svinjariji«, ki naj bi se bila dogajala, ker je nihče ni nič vprašal. Nazadnje so navedli grob zapis zdravnika o nesposobnosti etične komisije Slovenije. Ta zdravnik je že v naslednjem stavku zapisal, citiram: »Najpomembnejše je, da zaščitimo svoje hrbte. Bolje se mi je izključiti iz vse te igre, da nas kasneje ne bo bolela glava. Naj se oni podpisujejo pod vsako obsodbo vnaprej.« To naj bi bila slika visoko etičnega zdravnika, ki drugim očita nepoznavanje etike, sam pa se ni pripravljen boriti za svojega bolnika, če meni, da kaj ni skladno z etiko in stanjem katerega koli njegovega bolnika! Mimogrede, to le potrjuje, kako brezsrčne ljudi imamo med seboj zdravniki. Nujno je treba spremeniti postopek izbire medicincev v smislu poudarka na humanizmu in empatiji!
»Stroka« (namenoma zapišem leva) je torej nekaj ugibala, predpostavljala na podlagi izjav posameznikov, ki so lahko tudi politično motivirani. Delo svojih kolegov so ocenjevali na podlagi pridobljenega navodila, ki je bilo le pripomoček za izhod v sili, kot opornik za zdravnike, ki so se prvič srečali z obolelim varovancem! Zdravniki teh obrazcev večinoma niti niso upoštevali! Take ocene in mnenja so s strokovnega stališča nedopustni. To ni stroka, ampak je politikantstvo! Za zdaj brez analize ne morejo vedeti za vse potrebne podatke umrlih in ozdravljenih varovancev, pa si kljub temu privoščijo komentar!
Domovi za starejše so kadrovsko in finančno podhranjeni
Več kot očitno je tudi dejstvo, da novinarji Mladine, kjer se je začelo problematizirati delo v domovih starostnikov, ne poznajo niti objektivnega stanja v naših domovih za starejše. Zakaj tako mislim? Zato, ker operirajo s statističnimi podatki o odstotkih umrlih v domovih pri nas in jih primerjajo s tujino, kar je povsem neprimerljivo. Zakaj? V Evropi že leta posvečajo obravnavi starostnikov veliko skrbi in ne le besed, kot se to dogaja pri nas. Imajo povsem drugače urejene domove, ločene enote, urejeno oskrbo na domu in tudi paliativno oskrbo! Če bi tovariši novinarji to poznali, morda, nisem pa prepričan, v Mladini ne bi zapisali, »da v svetu ni zaslediti primera razvite države, ki bi se okužb v domovih za ostarele lotevala na enak način kot Slovenija«. Ali mislijo v Mladini, da smo v Sloveniji na tem področju razviti? S tem so novinarji Mladine pokazali popolno nepoznavanje stanja v naših domovih. To niso več domovi, temveč so že bolnišnice z zelo pomanjkljivim kadrom, ki je ves čas na meji zmogljivosti, utrujen in v stalni stiski! Sam obiskujem domove za starejše, poznam stanje varovancev. Velik del jih je na koncu življenjske poti. Marsikdo bi potreboval daljšo oskrbo v bolnišnici, pa je ne dobi, ker v bolnišnicah stalno primanjkuje postelj in ga tako hitro, prehitro vrnejo v dom! Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se ti v domovih menjavajo, v dežurstvih je ob varovancih vedno drug zdravnik, kar je za težke bolnike nesprejemljivo! Vse skupaj kolikor toliko deluje v normalnih razmerah le zaradi prizadevanj zaposlenih in vodstev.
Stanje, kot ga imamo, je posledica nedejavnosti vlad
In čigave so bile te vlade? Leve, pardon, levosredinske! Slednje v zadnjem desetletju razen obljub v koalicijskih pogodbah o sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi in negi niso naredile nič, da bi stanje v domovih uredile! In sedaj so prav privrženci teh vlad glavni kritiki stanja v domovih! Saj ni res, pa je! Recimo bobu bob! Leva politika se je v zadnjem desetletju na področju zdravstva prednostno ukvarjala z ideološkimi temami, za vse, kar ni dobrega v zdravstvu, naj bi bili krivi koncesionarji, zasebništvo itd. Ali res? Stanje v domovih za starejše se je iz leta v leto slabšalo! Iz populističnih razlogov so stalno obljubljali ukinitev resnično nepravičnega prostovoljnega zavarovanja. Pri tem niso znali z nadomestnimi dajatvami zbrati enake količine denarja, ki bi bila potrebna kot nadomestilo, kaj šele dodatnega denarja, potrebnega za ureditev dolgotrajne nege in oskrbe. Nič nenavadnega za te ljudi ni, da so jih polna usta obljub in tega, kaj je treba narediti! Tudi v preteklosti so nam njihovi predhodniki obljubljali med in mleko, pripeljali pa so nas v … Neodvisni mediji jim sedaj pri tem krepko pomagajo, k razlagam vabijo strokovnjake, ki to niso, vsaj ne za navedena področja, in nikjer ne poudarijo, da smo veliko zamudili v zadnjih desetih letih! Nehajte se norčevati iz ljudi!
Kje je bil prej del te stroke, ki danes kritizira?
Kje so bili ti strokovnjaki, ki sedaj kritizirajo in blatijo odgovorne, ko smo gledali prizore iz Italije z vrstami krst in tovornjake, ki so jih odvažali. Ob teh prizorih so se odgovorni soočali z zavedanjem o pomanjkanju zaščitne opreme, pomanjkanju usposobljenega kadra za ravnanje z respiratorji in z jasnimi prostorskimi omejitvami na klinikah, v bolnišnicah kot tudi domovih za starejše. Tudi začrtani ukrepi so padli v ta čas! Besedičenje nekaterih in zavržena podpora RTV SLO je ob uspešnem končanju prve faze epidemije povzročila, da so gledalci glasovali v prirejeni anketi za »brezbrižen odnos« odgovornih (stroke in vlade). Strašljivo! Krivično! Ali se na RTV SLO zavedate, kam nas vodite? Mislim, da se ne! Za vas so dovoljena vsa sredstva! Ali smo se vrnili v leto 1941, ko so bila za nekatere dovoljena vsa revolucionarna sredstva?
Od enega do drugega družbenopolitičnega glasila
Za trenutek se še vrnem k Mladini. Dejstvo je, da se ne želim in ne morem vtikati v uredniško politiko revije, katere lastništvo je jasno. Prav tako je bilo nesprejemljivo vtikanje g. Šarca, tedaj predsednika Vlade RS, v delo NOVA24TV. Dovolite pa mi, da imam povsem drugačno mnenje glede našega osrednjega dnevnika Delo, ki ga nekateri še vedno jemljejo kot osrednje tiskano glasilo v Sloveniji. Ne smemo pozabiti, da je Delo naslednik glasila komunistične partije Slovenski poročevalec. Po združitvi Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice leta 1959 je nastalo Delo. Po letu 1990, demokratizaciji Slovenije, ob tem, da ni bila izvedena lustracija, v uredniški politiki Dela ni prišlo do spremembe v smislu neodvisnosti!
Sedaj je Delo v rokah vodstva Kolektorja in lastnik je pred kratkim sporočilnovinarjem, da novinarji še vedno ne razumejo, kaj se pričakuje od zaposlenih: lojalnost podjetju in lastniku. Delo torej v interesu podjetja in – če je treba – tudi kritično pisanje o nasprotnikih. Tako je razumljivo, da v Delu ne boste našli nič problematičnega o delu župana Jankovića. Zakaj? Ker se Kolektor že nekaj časa loteva tudi del v gradbeništvu, in ker je proračun Ljubljane dokaj bogat, v njem pa veliko denarja, namenjenega gradnjam, se takemu človeku ne smeš zameriti. Tako to je in nič drugače. Denar obvladuje stvari povsod, tudi pri naših t. i. levičarjih, ki jim je denar postranska stvar. Tudi »kolesarjem« je denar postranska stvar. Ali res?
Ali je pri nacionalni televiziji kaj drugače?
Ne, zakaj pa bi bilo? Prav enako je torej na RTV SLO, kjer pa je v igri še kaj več, bistveno več! Tu gre tudi za oblast. In za nacionalno TV-hišo in njihovo vodstvo je nesprejemljiva demokracija. Za te »demokrate« je povsem nesprejemljivo, da je na oblasti desnica. Vse to se v zadnjem času lepo kaže v oddaji Tarča!
Zakaj na RTV SLO niso naredili Tarče o delu prejšnjega vodstva NIJZ in zavrnitvi okuženih s COVID-19 v ptujski bolnišnici?
Prav zanimivo je, da na nacionalni TV niso naredili Tarče v povezavi z resnično nesrečnim delovanjem NIJZ v času Šarčeve vlade in priporočilih njihovih strokovnjakov vračajočim se zdravnikom in turistom iz Italije. Ne želim obsojati nikogar, tako kot to dela Tarča in nekateri predstavniki »stroke«, še posebej ob tedaj povsem zmedenih reakcijah WHO. Ampak stroka je stroka in vsak ima dostop do najnovejše strokovne literature. Tam je bilo marsikaj napisanega, kaj so delali in kako so bili pripravljeni na COVID-19 v Singapurju, na Tajvanu! Še hujši zdrs, sam ga ocenjujem kot zavestnega, v smislu branjenja svojih političnih somišljenikov se je zgodil s tem, da ni bilo Tarče na račun reakcij sindikata, osebja, direktorice bolnišnice Ptuj in njihove županje ob nameravani selitvi bolnikov, okuženih s COVID-19 iz doma v Ljutomeru v njihovo bolnišnico! Prav tako je zanimivo, da se prof. Keber v svoji moralni drži tedaj, ob tem hudem moralno etičnem zdrsu, ni oglasil!
Napake, če to sploh so, očitajo le eni politični strani!
Več kot očitno je, da se glede na ravnanje nacionalne TV-hiše in njenih aboniranih »strokovnjakov« napake, če to sploh so, očitajo le eni politični strani! Dovolim si komentirati tudi izjavo prof. Kebra glede tega, kje in kako se dela triaža, s čimer je želel diskreditirati navodilo, ki naj bi opredeljevalo stanje varovancev pred morebitno okužbo, kar se po njegovem mnenju dela le v vojski. Ne drži, spoštovani kolega! Triažo imamo uvedeno na urgencah, in sicer po t. i. manchestrski triažni skupini, po kateri morajo manj prizadeti bolniki čakati! Že dolgo jo imamo tudi v intenzivnih enotah, oziroma pred sprejemom v intenzivne enote, kjer konziliji praviloma odločajo o tem, ali ima intenzivno zdravljenje možnost na uspeh in podaljšanje življenja ali je to le podaljševanje trpljenja na aparaturah. To so moje dolgoletne izkušnje pri delu v intenzivni enoti bolnišnice! Nekaj podobnega se dela tudi pri bolnikih z rakom, ko se odloča, ali se bo zdravilo aktivno ali le paliativno. Tako se dela v normalnem času, v času, ko ni pandemije. Namen: ozdravljenje, vzdrževanje ali podaljševanje človeka vrednega življenja ter skrb za čim lažji prehod vsakega trpečega iz tostranstva v onostranstvo! Pri tem so izvzeti vsi akutno bolni, ponesrečeni, kjer se dela in poskuša vse, kar se ve in zna, pa naj stane, kolikor hoče!
Neverjetno! Kritizirajo zagovorniki evtanazije!
Za konec si dovolim še pikro pripombo na to, da so med tistimi, ki sedaj problematizirajo delo zdravstvenega osebja, ki odloča o koristih in škodi za bolnika, ker politika o tem ne more odločati, zagovorniki aktivne evtanazije! Oni bi torej politično, z zakonom, zdravnike prisilili, da bi dali bolniku smrtno injekcijo. Nikdar. Imamo druge možnosti, če smo sočutni, empatični ter sodelujemo z bolnikom in s svojci! Povsem nesmiseln je tudi očitek o tem, da niso iskali soglasja prizadetega bolnika. Tovariši, res ne poznate populacije v domovih za starejše! Kako pa? Ali je bil stik z njimi sploh mogoč? Ne vem, ampak tudi tisti, ki to očitajo, ne vedo! Prepričan pa sem, da so pri tistih, ki so se zavedali in bili na koncu življenjske poti, ravnali ustrezno, predvsem v smislu lajšanja težav. Tudi drugi očitek, na prvi pogled upravičen, glede kontaktov s svojci, je prav tako vprašljiv. Ne vem sicer, koliko je teh kontaktov bilo, ne vem, kako so bili kontakti oteženi v času COVID-19 in omejenega gibanja. Verjamem pa, da k temu niso pristopali brezbrižno, kot hoče sedaj to prikazati nacionalna TV-hiša! Žalostno! Neodgovorno. Izprijeno! To ni nacionalna TV-hiša. To je »družbenopolitična organizacija« in polvojaška organizacija, takšna, kakršna je bila pred letom 1990! To ni »moja« TV-hiša, to ni demokratičen in politično neopredeljen medij, ki smo ga prisiljeni plačevati.
O avtorju:
Janez Remškar je bil direktor Splošne bolnišnice Jesenice in predsednik sveta UKC Ljubljana. Bil je tudi generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje, svetovalec strokovne direktorice UKC Ljubljana in generalni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana.
