Piše: C. R.
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) se je sestal na seji in določil, da bo Tjaša Andree Prosenc prejela naziv častne članice OKS. Gre za nekdanjo umetnostno drsalko, ki je kasneje naredila odvetniško kariero, bila je tudi športna funkcionarka v nekdanji Jugoslaviji in kasneje samostojni Sloveniji, več kot pol desetletja. In si pri tem nakopala tudi precej neprijetno afero.
Toda o škandalu seveda niti besede. STA navaja njene zahvalne besede in zasluge, pa tudi dejstvo, da so častno članstvo prejeli Miro Cerar, Leon Štukelj (oba leta 1984) in leta 2020 še Janez Kocijančič (posmrtno).
Tjaša Andree Prosenc je bila v Mednarodnem svetu arbitražnega razsodišča za šport (Icas) od ustanovitve leta 1993, v Mednarodni drsalni zvezi (Isu) 38 let v različnih vlogah, nekaj let tudi podpredsednica. V slovenski in jugoslovanski drsalni zvezi je bila 54 let, več kot tri desetletja pa v OKS. V 20-članskem Icasu je bila edina ženska do leta 2001, ko se ji je pridružila Tricia Smith. Do leta 2015 pa je ta organ postal prvi v olimpijski družini, ki ima enakopravno zastopana oba spola. In tudi boj za pravice žensk v športu je v nagovoru izpostavila edina Slovenka, dobitnica olimpijskega reda doslej, poroča STA. Maja 2019 je bila znova izbrana za podpredsednico Icasa, članica tega vodstvenega organa mednarodnega arbitražnega razsodišča za šport (Cas) v Lozani pa je znova postala januarja 2019. V Icas so jo imenovali predstavniki športnikov.
Andree Prosenc, rojena leta 1943, je bila do leta 2018 edina članica izvršnega odbora OKS, ki je bila na tem položaju od ustanovitve samostojnega olimpijskega gibanja. Bila je članica predsedstva Mednarodne drsalne zveze, v vlogi tehnične delegatke pa je imela pomembno vlogo v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Torinu 2006 in Sočiju 2014. Kot mednarodna sodnica najvišje stopnje je od 1974 dalje sodelovala na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih ter OI v Sarajevu (1984), Calgaryju (1988), Albertvillu (1992) in Naganu (1998). Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko državno priznanje za šport, je dobila leta 1991. Bila je med vidnejšimi Slovenci v ozadju organizacije zimskih olimpijskih iger februarja letos v Pekingu kot podpredsednica ene od dveh hitrih arbitraž Casa. Tako je bila tudi na zimskih OI v Pyeongchangu leta 2018 sopredsednica hitre arbitraže Icasa, ki je v 24 urah reševala primere kršenja dopinških pravil. Vodstvo te arbitraže je izrekalo tudi začasne suspenze z iger in sprožalo postopke v primeru kršitev, navaja STA.
Bržkone je prav zaradi svoje mednarodne vloge in tudi zaradi dobrih političnih povezav v naši državi nedotakljiva. Zato so se mainstream mediji izognili omembi njenega odvetniškega škandala, ki ima sicer že dolgo brado. Gre za nepremičninski posel z zgradbo na Wolfovi 1 v Ljubljani, povezan z zastopanjem Doris Mayer v denacionalizacijskem postopku. O tem smo pisali že leta 2019 in sicer tukaj:
Celotna zgodba je sicer dostopna na blogu Wolfova1:
https://hisapravice.si/blog/zakaj-projekt-hisa-pravice
