Piše: Žiga Korsika
Ideje libertarstva, ki so pred leti uspešno vstopale v debato kot nekakšen korektiv prevladujočim političnim tokovom, so skorajda izginile iz debate. Libertarne ideje so del svojega sijaja zagotovo izgubile z naraščanjem nezakonitih migracij. Žal so nekatere struje znotraj gibanja posvojile politiko odprtih meja, s čimer so odtujile pomemben del občinstva. Nekaj sijaja so jim zagotovo vzele tudi zaostrene geopolitične razmere.
Obdobje po hladni vojni, ki ga je zaznamovala globalizacija gospodarstev, gospodarskih soodvisnosti, bi zagotovo navdihovalo prostotržnega ekonomista Fridericha Bastiata, ki se mu pogosto pripisuje maksima − »ko meja ne prečkajo dobrine, jih prečkajo vojaki«. Zdi se, da se to obdobje nezadržno končuje. Proces globalizacije nadomešča proces regionalizacije, ekonomske soodvisnosti nadomeščajo strateške avtonomije, gospodarske delegacije na tujem nacionalni posveti doma, avtonomijo posameznika pa kolektivne identitete. To nas ne bi smelo presenetiti. V obdobju, ko avtoritarna os vse bolj agresivno in nasilno uveljavlja svoje interese, države dajejo prednost varnostnim vprašanjem pred ekonomskimi.
Če smo iskreni, libertarstvo ni povsem izginilo s svetovnega zemljevida. Tudi v času, ko na drugi strani Atlantika veljavo pridobivajo moderne izvedenke merkantilizma, sije žarek upanja. Novi in hkrati stari predsednik ZDA obljublja obsežno debirokatizacijo z Elonom Muskom na čelu, znižanje davkov, varovanje državnih meja in boj za svobodo govora.
Veliko jasnejša zvezda libertarstva sije v Argentini. Javier Milei je zmagal z obljubami manjše javne potrošnje, nižjih davkov, deregulacije in privatizacije. Volivci so to prepoznali kot optimalno rešitev, a šele po epohi obupnih ekonomskih politik. Ali bodo domači volivci prepoznali uspešen recept, ko ga bodo videli na tujem, ostaja odprto vprašanje. Le upamo lahko, da se bo vsaj del idej iz libertarne orodjarne začel prelivati tudi v Evropo in, najpomembneje, v Slovenijo, kjer bi lahko tvorno sooblikovali identiteto političnih gibanj desno od sredine.
