Piše: Vančo K. Tegov
Padec ugleda inštitucij odločanja in pravne države se dogaja vsak dan, podnevi in ponoči. Obžalovanja vredno je, da imamo Hram demokracije, ki ga nekateri zavestno spreminjajo v »sram« demokracije.
Sram in sramotenje mu delajo »polizdelki« političnih kuhinj in ozadij s tem ko v njihovem imenu in za potrebe lobističnih ozadij nastavljajo politične in mentalne ter za pravo pristno politiko »nedonošenčke«, ki so ob znanem obvladovanju volilne goljufive mašinerije in hokus-pokus volilnega štetja in izračuna mandatov pridejo do poslanskega stolčka. Ti se kasneje se ob neobvladovanju osnovnega pisanega in nepisanega reda in protokola spremenijo v »performerke«, ki hodijo bosi po parlamentu. Nekateri se spremenijo v napovedovalce iracionalnih pojavov kot je »kozmični« dež, ki baje zamrzne glasovalne naprave in jim podre naprej zamišljen scenarij o pričakovani odločitvi. Javna uprava je popolnoma brezglava. Deluje samo na »elektrošoke«, ki jih dobijo od časa do časa. Vsepovsod razumni in skrajni roki podaljšujejo ali se začne z novim štetjem ob vsaki možni dopolnitvi, ki je sama sebi namen. Servilnost dnevni politiki je v nebo vpijajoča. Ob nastavitvi ( ob spremembi na vladnih pozicijah) smo dobili popolnoma od dnevne politike odvisno in servilno naravnano javno upravo. Enim so odločitve na kožo, drugim pa delajo »debelo« kožo v smislu, zdrži ali pusti.
Sodstvo je ostalo v kamenodobni fazi socializma z primesmi klanov in mafijske naravnanosti. Plače imajo na ravni ministrov, zadovoljstvo nad tem pa na ravni snažilk. Presodijo po popularnosti osebe ki jim je všeč. Kot je nekoč tožilka povedala za svojega priljubljenega politika »tale Zoki mela nekaj« ki jo mehča in mu lepo pomaga pri neodgovornosti in posledično temu oprostitvi skoraj tridesetih milijonih ki jih je »popapcal« podjetnikom in izvajalcem.. Nekaj njih se je poslovilo od življenja tako da so se sami pokončali. Z druge strani že dolgo časa v sodniških vrhovih visoko tirajočih se zadržuje oseba, ki je celo predsednik vrhovnega sodišča in še naprej bistveno vpliva na »ničvreden » status sodstva s tem ko ima na delovni mizi pištolo, za podkrepitev svojih stališč in bodočih odločitev. Človek pomisli kot da je kakšen mafijski boss nekje južneje od Neaplja. »Pistoljeros« prvega razreda.
Javno podobo države in njene pristnosti žrtvujejo za poceni populizem. Pri proslavah pomembnih dogodkov se vedejo kot totalna tesla. Eden tolče v ploščo drugi v klin. Datumi in dogodki iz osamosvojitvenih časov minimizirajo, slavijo datume iz komunistične revolucije. Ni pristnega domačega ozračja, trgi in prireditve so brez slovenske avtentičnosti. Po mestih kot je Ljubljana so sprehajajo praznični neavtentični liki. Miklavž, Božiček, Ded Moroz-Dedek Mraz, so enako oblečeni, kot kakšni capini in nebodijihtreba, oblačila pa kot da so narejena pri najbolj preprosti mojškri (šivilji). Le trubači so »originalni« s svojimi šajkačami in vsiljivem fehtanju . Sramotenje slovenske tradicije z njimi po Ljubljani in Mariboru letos dosega višek negacije slovenske pristnosti.
Sramovati se domačega ali biti domač na domačem je »prestiž«, bolj se navdušuješ nad leskovačkimi lepinjami in pekočimi paprikami ter nad turbo-folkom večji si »džek«. Naše podnebje, naša država bi naj bila zibelka kulture in spodobnosti, postajamo pa kulturno smetišče ali odlagališče za odslužene in iztrošene »zvezde«, ki imajo častilce samo še v Sloveniji.
Naj se slika in podoba Slovenije in slovenskosti v naslednjem letu le začne izboljševati. Naj jo delajo pristno čuteči in ne tisti, ki jima je vse skupaj en performans, tako kot njihov »lajf«.
Ali je možen izhod iz tega blodnjaka?
Je. Slovenija je primerljivo z drugimi državami je že v takšnem zaostanku že od samega od začetka mandata te enoroge +dveh rudimentov strank, ki sliši na ime Golobova koalicija, ki bo v času ki je pred nami to zamudo samo le še poveča in dodatno potencira. Politični kuhinji se jed(vlada in koalicija)že zažgala. Ob vsem smradu po zažganem se centri moči(ki so vseprisotni) naprežejo najti nov obraz marionetnih karakteristik s tem pa da presekajo to agonijo in ustvarijo novo zgodbo z lažnim upanjem za nov mandat. Odsluženi bo dobil » brco navzgor« položajno mesto brez kompetenc. Do takrat pa čim manjši prispevek k že obstoječem proračunskim minusom.
Če nam bodo zvezde naklonjene, bomo na predčasne volitve odšli že prihodnjo jesen, rajši prej, čeprav bi te bile resnici na ljubo prepozne že včeraj. Prekiniti moramo s temi in takšnimi vladami in vedenju, ki spominja na politično nekrofilijo s strani dela politične in siceršnje realnosti. Slog ki mi ni mesta pri nas.
Zato velja: Stop jugoslovenizaciji Slovenije, le pristnosti in evropski tukajšnjosti naj bo na široko odprta vrata!
