Vaša komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović je pred dnevi izrazila zaskrbljenost, da nekatere vlade izkoriščajo pandemijo virusa COVID-19 kot izgovor za uvedbo omejitev svobode tiska (TUKAJ). Omenila je tudi Slovenijo, češ da je bil novinar, ki je od vlade zahteval informacije o ukrepih boja zoper koronavirus tarča kampanje medijev, ki so blizu stranki, ki vodi koalicijo.
Ob tej virusni krizi in od kar je bila v Sloveniji 13. marca imenovana desnosredinska vlada, se take obtožbe pojavljajo skoraj vsak dan. Društvo novinarjev Slovenije (DNS), posamezni novinarji in uredniki, nevladne organizacije in posamezniki iz levih političnih strank pišejo po Evropi na vse mogoče in nemogoče naslove. Mednarodne institucije in njihove odgovorne predstavnike strašijo, da desnosredinska vlada Slovenije ne vodi le v diktaturo, ampak celo, da je diktatura že vzpostavljena. Kar je seveda pretiravanje, take obtožbe pa prihajajo iz enega in istega progresivnega gnezda, kjer je sovražno vse, kar samo diši po konservativni ideologiji. Ne da bi protagonisti te (povsem legitimne) ideologije sploh kaj naredili, za levičarje je narobe že to, da desnica sploh obstaja, da živi, da sploh diha. In da so, Krustis božji, med novinarji tudi novinarji s konservativnim svetovnim nazorom.
Dragi Svet Evrope (in draga Dunja Mijatović), brez skrbi, demokracija je v Sloveniji pod desnosredinsko vlado v dobri kondiciji. Nikomur od koalicijskih partnerjev (SDS, SMC, Desus in NSi) ne pade na kraj pameti, da bi uvajal diktaturo. V Sloveniji so novinarji varni; tudi tisti novinar, ki je bil omenjen. Vsakdo lahko izraža svoja mnenja in stališča, širi svoj svetovni nazor, nihče nikogar ne omejuje. Vlada ni sprejela prav nikakršnega ukrepa, ki bi omejeval svobodo tiska. Če pa je omejevanje svobode tiska in vzpostavljanje diktature to, da so novinarske konference vlade zaradi koronavirusa na daljavo in da vladni predstavniki za časa krize z virusom COVID-19, ki se razširja s stiki med ljudmi, odgovarjajo pisno, potem so diktature vzpostavljene že v večini evropskih držav. In če je uvajanje diktature to, da se vlada odziva na pisanje in poročanje medijev, potem pa lahko ta hip nehamo pogovarjati o tem, da bomo zajezili širjenje virusa.
Res pa je tudi, da se bodo pač morali nekateri novinarji in uredniki ter Društvo novinarjev Slovenije navaditi, da njihovo poročanje ali pisanje kdaj pa kdaj sproži odziv – ali širše javnosti ali celo vlade. Naučiti se bodo morali, da lahko tisti, ki jih kritizirajo, kritizirajo nazaj. In se tako branijo.
Ne bom več tratil božjega in vašega časa, zapisal bom le še to. Sedanja desnosredinska vlada ni pozvala državna podjetja, naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo nestrpnost, kot je to leta 2018 naredila levosredinska vlada Marjana Šarca. Tukaj je treba dodati, da je za levičarje širjenje nestrpnosti in sovraštva vse tisto, s čimer se ne strinjajo. Nobena od sedanjih koalicijskih partneric desnosredinske vlade ne razmišlja o uvedbi spletne policije, kot so to predlagali Socialni demokrati v prejšnji levosredinski vladi Marjana Šarca. Spletna policija bi pač preganjala drugače misleče.
Vse drugo sem razložil že v pismih IPI (TUKAJ), Harlemu Désirju iz OVSE (TUKAJ) in ECRI (TUKAJ). Preberite jih, da boste o stanju novinarstva v Sloveniji seznanjeni tudi z druge strani, da vaše pisanje in ponavljanje tistega, kar vam servira slovenski medijski mainstream, ne bo monolog in aktivistični pamflet. In da ne boste začeli zares verjeti, da se v Sloveniji vzpostavlja diktatura in se novinarji preganjajo. Toliko zdravorazumski pa, moj Bog, najbrž vendarle ste? Ali pač ne?
Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija
