Piše: Peter Jančič (spletnicasopis.eu)
Primož Roglič je v petek, ko je vladna koalicija zamenjevala svojega najboljšega kandidata za evropskega komisarja vseh časov Tomaža Vesela, oblekel rdečo majico na dirki po Španiji. Ko se je v zadnji hrib s pomočniki odlepil, je poskrbel za še nekaj evforije med vsemi, ki navijamo. Še en čudež. Primerjava z dogajanjem v domači politiki je bila pa povsem bizarna: tu se že cel teden ukvarjamo s primeri, ki bi radi zmagali na podobni dirki, a so pred začetkom prvič izvedeli, da se vozi s posebnimi kolesi in da pedala niso enaka kot na ponijih. Pa nič niso vadili. Če bi šlo za kolesarske dirke, jih moštva ne bi uvrstila v ekipe, ker direktorji ekip niso povsem nori, organizatorji pa jim tudi ne bi dovolili nastopa zaradi varnosti njih in vseh drugih.
Tudi kandidatu Roberta Goloba in Svobode za evropskega komisarja Tomažu Veselu ne bi dovolili začeti dirke, še manj pa digitalni ministrici Emiliji Stojmenovi Duh, kulturni Asti Vrečko in v veliki meri celo finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Za vse tri je računsko sodišče, ko so preverjali zaključni račun proračuna za leto 2023, ugotovilo, da so kršili zakon o javnih financah z nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti in to pri razvpitem nakupu razpadajoče stavbe, ki je sodstvo noče, 10.000 prenosnikih, ki so obstali v skladišču v Logatcu, ker so v vladi pozabili na pravila, kako jih deliti, in pri 8.346 evrih, ki jih je Asta Vrečko mimo vseh zakonov in predpisov podarila svoji politični “bestički” Svetlani Makarovič. Ker si je Prešernov sklad pred tem drznil zavrniti takšno kršenje zakona, so jih zamenjali. To je podoba te vlade. Če vztrajaš pri dobrem in zakonitem delu, te zamenjajo in nastavijo svoje politične aktiviste. Denimo, nekdanje dekle Luke Mesca Manco G. Renko.
Posebej zanimivi so bili na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča, ki je skrbnik, da se naš denar ne bi trošil kot ga Asta Vrečko, kjer so vztrajali, da so z nakazilom milijonov tik pred novim letom iz državnih rezervacij za razpadajočo stavbo ravnali pravilno, ker je bil to nenačrtovan posel. Zgodilo se je kot naravna nesreča in so morali nujno dati denar. Tako ministri za finance pogosto ravnajo, so opozorili. To je sicer res in pomembna je tudi kritika podobnega ravnanja predhodnikov.
Vztrajanje, da je bil nakup sanjske stavbe nepredvidljiv dogodek tudi to še po tem, ko je računsko sodišče povsem jasno opozorilo, da bi nakup nepremičnine morali načrtovati in izvesti po bolj skrbnih procedurah, pa je precej nerodno. Pazite, finančno ministrstvo vztraja, da je neumno ravnanje pravilno. Potem bodo vsi tako ravnali. Denar se sme porabiti kakorkoli in za karkoli.
Pravi problem pa je, če bi verjeli propagandi naših medijev, ker je nekdanji šef računskega sodišča Igor Šoltes zamenjal telefonski aparat, pa še nekaj uradnikov jih je tudi menjalo, kar je vrhunski dokaz krivde za nakup stavbe. Nekaj prikrivajo. Sam nisem Šoltesov privrženec, a si me je to sklepanje ves čas zdelo hudo čudaško. Povsem necenzurirano. Še vedno čakamo, da dokažejo zaroto za Šoltesom, ki je bil namestnik ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je z nekaj več političnimi izkušnjami z Golobom priletela na vrh oblasti. Z več izkušnjami kot Stojmenova Duh in Asta Vrečkova, ki sta prišli povsem brez. Slednjih, če bi šlo za kolesarstvo, niti blizu dirke po Španiji ne bi spustili. Pa finančnega ministra Klemna Boštjančiča verjetno tudi ne. To, da je vodil nekaj državnih podjetij, ki so bankrotirala, in iz svojega zasebnega podjetja nakazoval pod mizo denar podjetju takrat novinarke Siol.net Vesni Vuković, pač ni resna vstopnica na zahtevno in težko dirko, na kateri lahko ogroziš tudi druge in kjer se zgodijo predvidene in nepredvidene stvari. Nakup koles za dirkanje ni med tistimi, ki jih ne bi bilo mogoče načrtovati in so nepredvidljiva stvar.
V tej kategoriji novih obrazov, ki so brez kvalifikacij za opravljanje visokih funkcij, je bil tudi Vesel ob katerem so, ko ga je vlada
predlagala, v parlamentu prikrili njegov življenjepis. Trdili so, da je zasebna stvar, kakšne kvalifikacije ima. Ljudje in mediji ne smejo vedeti. Zdaj pa se je moral umakniti točno zaradi tega, ker jih nima.
Kriterij kompetentnosti izpolnjujejo nekdanji premierji, ministri, namestniki ministrov, visoki diplomati in visoki uradniki EU, je že pred časom hudo naravnost našo vlado opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in na to je izkušen dopisnik iz Bruslja, ki dela za Delo in POP TV, Peter Žerjavič, tudi opozoril, da bo težava. Slovenski novinarji, ki so pred tem peli hvalnice Veselu in Golobu za potrebe evropske volilne kampanje Svobode, pa so večinoma pogrnili na celi črti. Nič niso zaznali, da bi lahko bil kak problem. Časopis Dnevnik je po nekritičnem poročanju o kandidatu objavil celo rezultate raziskave javnega mnenja, da svojega kandidata vlada nikakor ne sme umakniti.
Iz vlade so mi življenjepis Vesela, ki ga v parlamentu še prikrivajo, sčasoma sicer poslali, je pa ravnanje parlamenta, za katerim je politika informacijske pooblaščenke, da javnost ne sme izvedeti, ali ima kandidat potrebna znanja in izkušnje za eno najvišjih funkcij v Evropi, lep prikaz norosti naše države, ko gre za pravice javnosti do obveščenosti. Nikakor ni edina. Prikrivajo vam posilstva, samomore, nasilje Romov in še vse mogoče. In to z razlago, da problemov ni, če ne veste zanje.
Težava pa se je pojavila na najvišji ravni, ker Bruslja ni mogoče tako okoli prinašati kot lahko javnost doma in to tik pred tem, ko bo predsednica evropske komisije prihodnji teden predstavila svoje kandidate. Si predstavljajte, da bi v evropskem parlamentu opozorila, da je med kandidati tudi eden iz Slovenije, ki ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za opravljane odgovornega dela, a lokalna vlada vztraja pri načelu, da ni važno, če je človek pismen, važno je, da je iz prave stranke. Da je Golobov. Svoboden.
Načelo, ki smo ga spremljali že med revolucionarnim prevzemom na RTVS, ko so levičarski aktivisti tam s sedanjo vlado izvedli največjo
čistko v zgodovini, na visoke položaje pa nastavili srednješolce, za kar je člane uprave pozneje doletela globa. Dosegli pa so, da jim je vlada za takšno vodenje že lani dala dodatnih pet milijonov evrov, letos še deset milijonov, za prihodnje leto pa bo ob teh priboljških še povišan RTV prispevek za še deset milijonov. Gledanost pa jim je, seveda, še dodatno strmoglavila. Golob vodi s slabim vzgledom in samoupravljavci na RTVS mu sledijo.
Zaradi trmoglavljenja vlade bodo zdaj na vrat na nos, ko je že spet prepozno, izbirali novega kandidata za evropskega komisarja, ki ga bo prihodnji teden moral še potrjevati odbor državnega zbora. Upam si skoraj staviti, da bodo življenjepis že spet prikrivali. Ker je zaradi neumne ureditve varovanja zasebnosti politikov, bogatih in vplivnih pri nas zasebni biznis, če imajo šolo in izkušnje. Ljudje pa nimajo pravice vedeti.
Rezultat na dirki po Španiji pa je potem pač tak kot je. Roglič zmaga. Golob pa s svojimi novimi obrazi poskuša ugotoviti, kako se vstavi nogo v pedal.
