Leta 2015 sem prvič postal rasist. Bil sem javno ožigosan. Preprosto zato, ker sem bil eden redkih novinarjev v Sloveniji, ki trume (večinoma mladih neevropejskih) moških na meji s Hrvaško ni empatično poimenoval z »begunci«, ampak s pravimi besedami – (ilegalni) migranti.
Takrat sem v komentarju Jaz, rasist zapisal, da je obramba pred obtožbami za rasizem kot hoja med kapljami. Se pravi, da se je nemogoče ubraniti, če te kdo obtoži za rasizem. A kot je čas tekel naprej, se je beseda »migranti« (glej, pravi čudež) prijela tudi medijskega mainstreama, tako da med politično korektnimi ne velja več za rasistično.
Potem je prišlo leto 2018. Naslovnica revije Demokracija o tem, da prihaja z ilegalnimi migranti v Slovenijo in Evropo »kultura posilstev« in razpis za domoljubno pravljico, sta progresivne spet popolnoma spravila iz tira. Celo tako zelo, da je Demokracijo in mene policiji (poleg drugih) ovadilo Društvo novinarjev Slovenije, takratni ministrski predsednik Marjan Šarec pa je žugal podjetjem v državni lasti, naj premislijo, kje bodo oglaševali.
V medijski pregon so se vključili njihovi »najboljši« novinarji, pravi težki kalibri. Eugenija Carl z RTV Slovenija se je potrudila, našla celo vrsto sogovornikov, ki so v Demokraciji prepoznali »sovražni govor« (karkoli to pomeni). Analitiki so premetavali številke in dokazovali, da zavajamo. Seveda so spregledali, da je večina ilegalcev tedaj prihajala iz Pakistana, države, ki jo celo medijski mainstream prepozna kot državo »kulture posilstev«. Pogrnili so tudi tisti »strokovnjaki«, ki so javnost prepričevali, da migranti zagrešijo zelo malo kaznivih dejanj. Nominalno res, a če pogledamo deleže, je zadeva diametralno nasprotna (TUKAJ). Znova sem sedel za računalnik in napisal komentar Jaz, rasist 2.0.
Bralec zdaj že razume, zakaj današnji naslov, razlog pa tako bizaren, da bolj bizaren ne more biti. Pravoverni so v satirični rubriki, za katero piše naš sodelavec Aleksander Škorc, prepoznali rasizem. O, sveta preproščina, a res ni bilo drugega ali kaj? Njegova satira ima pet nadaljevanj, zapičili so se v zadnjo, ne da bi prebrali vseh. Kar pomeni, da je imel Bojan Požar še enkrat več prav, ko je napovedal popolno ofenzivo medijskega mainstreama proti desnosredinski vladi in vsem, ki to vlado podpirajo. In nobena skrivnost ni, da je Demokracija desno (konservativno) usmerjena. Zato smo tarča orkestriranega napada. In ne samo mi. Tudi Boris Tomašič, voditelj vse bolj gledane oddaje na Nova24TV »Kdo vam kaže?« je danes v levosučnih medijih dobil prvo »porcijo«. Naključje? Ne.
Spomnite se, kako se je pred natanko desetimi leti vsulo po Borisu Pahorju, ki je v nekem intervjuje dejal, da imajo Slovenci premalo zavesti, kar »se vidi v Piranu, kjer imajo temnopoltega župana«. Po silovitem napadu je Pahor v odzivu med drugim zapisal: »To se pravi, da je pri izvolitvi župana v Piranu imela poglavitno vlogo ideologija jugoslovanskega internacionalizma, ki nas je pri usodi naših skupnosti drago stala.« Enako je z Evropo. Če te skrbi za avtohtone (bele) evropske narode, si označen za rasista. Ker naj bi bile rase (družbeni) konstrukt belcev, enako kot spola.
Seveda tudi ta zadnja mainstream »intelektualna« histerija in pogromaštvo sodita v kontekst v parlamentu izrečene grožnje o pregonu vseh in vsakogar, ki je kakorkoli podpiral sedanjo vlado in koalicijo, ali razmišljal drugače kot oni. Ob tem ne gre spregledati neverjetna ideološka hujskaštva in zaenkrat še verbalne likvidacije, ki jih pridno vsakodnevno »proizvaja« voditeljica partije Tanja Fajon. Ona je v resnici tista, ki ob podpori posameznikov v stranki – posebej izstopa Milan Brglez – tako imenovano koalicijo ustavnega loka vleče v čas, ki naj bi ga pokopali prav v dneh plebiscita za samostojno Slovenijo, katerega 30 obletnico proslavljamo prav te dni. Tako se načrtno rušijo vse vrednote tistih časov, o čemer priča tudi neverjetno hujskaški in lažnivi diskvalifikatorski nastop Spomenke Hribar v predsedniški palači, ko so vsi osamosvojitelji gledali proč in molčali. In ko je gledal proč tudi predsednik republike.
Ve se tudi, kaj so ideološka »jedra« za napade – tudi vse tisto, kar se zdaj očita meni kot uredniku, ki je objavil alegorično satirično besedilo. Ko »analitiki« ideologije Tanje Fajon – kot je na primer znani mariborski filozof Boris Vezjak in stari vstajnik – z aparatom likvidacije pod krinko argumentov še komajda zadržujejo svoj bes nad tistimi, ki ne sodijo v njihovo klavnico 1945.
Obračuni v stilu satare komunistične partije so se začeli na majhnem, v resnici minornem primeru. Ni dvoma, da bodo eskalirali, kje pa se bodo ustavili, pa si ne upam zapisati.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik revije Demokracija ter predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev
……………………………………
Opomba avtorja
Dragi levičarji in progresivni vseh vrst in barv, tisti, ki me zmerjate z rasistom! Ali veste, kaj je na sliki spodaj? To so slikarska platna iz Afrike, bolj konkretno – iz Zambije. Naslikali so jih črnski umetniki iz ene od revnih četrti Ndole. To je bila zahvala naši družini, ker smo porabili svoj denar in svoj čas, da so oni dobili semenišče, cerkev in streho nad glavo. Naj pomagamo, je mojega (žal že pokojnega) očeta prosil (žal tudi pokojni) misijonar, pater Miha Drevenšek (znan tudi Udbi, ki ga je spremljala, saj je v svinčenih časih leta 1969 še s tremi bogoslovci ustanovil glasbeno skupino Minores). Ko nas je skupina Zambijcev obiskala, smo jih vprašali, kako jim je všeč Slovenija in če bi ostali na sončni strani Alp, so rekli: Afrika je preveč lepa, da bi prišli v Evropo. Izkazali so hvaležnost in pravo domoljubje. Slike še danes (po slabih štirih desetletjih) visijo v predprostoru našega stanovanja v Šiški. Kaj zgodba uči? Razliko med nami in vami, ki mi pravite rasist. Mi smo dali svoje tja, kjer je bila pomoč potrebna, vi pa jih vabite sem, sežete v denarnice tretjih oseb (davkoplačevalcev) in delite. Kdo je zdaj rasist?
Zasebna zbirka. (Slika: J.B.; Montaža: Matic Štojs Lomovšek)
