Piše: dr. Metod Berlec
Povolilno obdobje ni samo čas sestavljanja povolilnih koalicij, ampak v prvi vrsti čas ugotovitve, da se je stanje slovenskih javnih financ zaradi »plačne reforme«, socialističnega razsipništva in delitve predvolilnih bombončkov zaskrbljujoče poslabšalo.
Odhajajoči predsednik vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je še oktobra 2025 na veliko zatrjeval, da proračunski primanjkljaj v prihodnje ne bo »presegel treh odstotkov BDP«. In še tik pred volitvami blefersko zavajal, da so ves mandat skrbeli za javnofinančno vzdržnost. Podobno je zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Pred volitvami, ki so bile 22. marca, je celo dejal: »Javne finance so stabilne, Slovenija ohranja visoko kreditno oceno ter finančno disciplino.« No, prejšnji teden je ob opozorilih fiskalnega sveta, da javne finance »niso vzdržne brez ukrepov« in da je potrebna »preudarna fiskalna politika«, priznal, da številke kažejo, da je Slovenija nad povprečjem EU pri povečevanju izdatkov. »Če se nič ne spremeni, se lahko primanjkljaj povzpne na 3,4 odstotka BDP.« A to še ni vse. V primeru šoka, ki bi trajal to in prihodnje leto, bi brez posebnih ukrepov fiskalne politike za blažitev krize primanjkljaj v letu 2028 dosegel že pet odstotkov BDP, je opozoril fiskalni svet. Skratka, zaskrbljujoče tako za prihodno vlado kot za celotno državo.
In posledično, ko ni bil sposoben sestaviti nove povolilne koalicije, je Golob presenetil z izjavo: »Veselimo se dela v opoziciji«. Na kar se je odzval predsednik SDS Janez Janša in suhoparno ugotovil, da je v njegovi izjavi zrno resnice. »Kljub rekordno visokim davkom in pridelanim luknjam v javnih financah verjamem, da se veselijo dela v opoziciji, reševanje težav pa bodo prepustili drugim.« Janša je zato v petek precej zadržano napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi (zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14) v državnem zboru. Če bo zakon sprejet, bodo strankam podpornicam poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. In če bodo izhodišča za koalicijsko pogodbo usklajena, bodo nadaljevali usklajevanje področnih programov za prihodnja štiri leta. »Šele če bo to usklajeno, podpisano in sprejeto na organih strank, ki bodo pripravljene sodelovati, pride na vrsto usklajevanje sestave nove vlade.«
V vsakem primeru položaj ni rožnat. Finančni položaj Slovenije se zaradi neodgovornega delovanja Golobove vlade (in dodatnega zaposlovanja na ministrstvih) iz dneva v dan slabša, koalicijska razmerja pa so taka, da vladanje niti približno ne bo enostavno, če bo prišlo do oblikovanja desnosredinske vlade. Hkrati udbomafijsko omrežje ne bo mirovalo. Naredilo bo vse, da bo morebitni desnosredinski vladi otežilo vladanje. Je pa res, da bo v primeru sestave nove desnosredinske vlade prišlo do pretresov znotraj tranzicijske levice. Pričakovati je postopen razkroj Golobovega Gibanja Svoboda. Iz njega je že izstopila razvpita Urška Klakočar Zupančič …
