“Multi-kulti” ideologija je v Bruslju že dolgo prisotna. Celo “spitzenkandidat” socialdemokratov, Frans Timmermans, je že kot podpredsednik Evropske komisije pred štirimi leti prepričeval Evropski parlament, da je treba “izbrisati monokulturne države”. Evropska kultura in evropska dediščina naj bi bila po njegovem le socialni konstrukt. V vseh narodih bo treba sprožiti proces multikulturne raznolikosti in množične migracije muslimanov so odlično sredstvo za dosego tega cilja. Nobena država ne bo smela nasprotovati temu mešanju, prišlekom pa bo treba omogočiti, da dosežejo vse kotičke planeta, da ne bo nikjer več homogene družbe.
Ni bila Merklova s svojim “refugees welcome” edini povzročitelj množičnih migracij. Bila je le kolešček dolgoletne globalne strategije. Že pred dvajsetimi leti je poseben odposlanec Združenih narodov Sergio Vieira de Mello trdil, da je vsak “narodnostni” koncept pravzaprav “nacistični” koncept, ki ga je treba preganjati. In že leto kasneje, torej leta 2000, so ZN “ugotovili”, da za ohranitev demografskega stanja Evropa potrebuje 1,5 milijona prišlekov na leto, za izboljšanje stanja pa kar 13,5 milijona na leto. Sledilo je snovanje tajnih načrtov množičnih migracij, pri katerih so sodelovali ne samo znana imena, kot sta Tony Blair in Nicolas Sarkosy, ampak tudi številni komisarji, ideologi, bogati botri “nevladnih” organizacij in celo evropska prostozidarska loža. Krščansko-narodnostna tradicija je v tem procesu dobila prizvok glavne ovire. Zato je leva politična opcija te načrte z veseljem pograbila, saj je v njih zaznala odlično orožje proti tradicionalnemu vrednotnemu sistemu klasične Evrope. Pri tem je postala uporabna tudi strategija “vodenega kaosa”, ki ga je že leta 1992 predlagal ameriški politolog Steven R. Mann.
V predvolilnem času so slovenski zagovorniki množičnih nelegalnih (“kaotičnih”) migracij sicer ublažili svojo retoriko in ponujali videz nekoliko večjega razumevanja za spoštovanje schengenske meje. A volitve so mimo in pričakovati je, da bo mimo tudi njihov pristanek k bolj doslednemu nadzoru evropskih meja.
“Multi-kulti” je možen le na krščanskih tleh
Če bi “multi-kulti” program razumeli kot program mirnega sobivanja različnih kultur, ne bi v Evropi našli človeka, ki bi temu nasprotoval. Načelo enakosti je tu že davno sprejeto. Kje v Evropi so muslimani samo zato, ker so muslimani, preganjani in diskriminirani? Kje se nad njimi izvaja genocid, kot ga na Bližnjem vzhodu izvaja islam nad kristjani? Sedanja slovenska politika pa je do islama celo bolj dobrohotna kot do avtohtonega krščanstva.
Prejšnji mesec (25. maja 2019) nam je nacionalka zavrtela dokumentarec “Za tančico mošej”, v katerem je mlad muslimanski par kot na novo priseljen v enega od muslimanskih getov na Danskem obiskoval mošeje, spraševal imame za nasvet in jih snemal s skrito kamero. Največji geto ima sedem tisoč muslimanskih prišlekov, od katerih dve tretjini prejemata socialno pomoč. Za spoštovanje šeriatskega prava skrbijo imami, ki tudi prepovedujejo integracijo v dansko družbo. Zanje danski zakoni ne veljajo. Žena, tudi če jo mož še tako pretepa, se ne sme ločiti, kamenjanje prešuštnice je povsem sprejemljivo, ženska se brez moževega dovoljenja ne sme zaposliti, sploh pa ne v okolje, kjer delajo tudi drugi moški … učijo imami.
Je to preveč črn scenarij? V nemškem volilnem okrožju Duisburg je islamistična stranka dobila 35,7 odstotka glasov, daleč več kot CDU in SPD. Lahko si mislite, kakšen bo volilni rezultat čez dvajset let. V Nemčiji je bilo že pred dvema letoma kakšnih 50 tisoč obrezanih (spolno pohabljenih) žensk. Prejšnji mesec (19. maja 2019) so afriški migranti protestno zasedli del poslopja pariškega letališča Charles de Gaule in kričavo skandirali: “Francija ne pripada Francozom!” Komu pa? Migrantom? Morda pa res že čez nekaj let!
Evropa je res na razpotju
Če bo Evropa tudi v naslednjem mandatu “urejala” migrantsko problematiko po metodi “načrtovanega kaosa”, bo odpor domačega prebivalstva rasel. Ob vladni brezbrižnosti lahko dobimo “vaške straže” in nove “no-go” cone, v katere pa se bomo zapirali mi, avtohtoni Evropejci. Ali pa se bo “evroskeptičnost” razplamtela v sovraštvo in “spopad civilizacij”, kot je že pred 26 leti napovedoval Samuel Huntington.
Mirno sobivanje z islamom bo v Evropi možno le, če se islam posodobi, kultivira, sekularizira. Če torej postane sposoben gledati na svojega preroka z očmi odraslega in kritičnega človeka. Žal pa je vse več znakov, da je razvoj islama krenil stran od sekularizacije. Pa ne le v Turčiji. V svetu imamo že 55 držav, kjer vlada šeriatsko pravo.
Slepi “refugees welcome” se je že dovolj jasno izkazal kot velika in nevarna zabloda Zahoda. Ob tem pa prav tako neresno deluje vsakršno sklicevanje na človekoljubnost. Če bi res bilo kaj humanitarne solidarnosti v tej politiki, bi s tistimi 23 milijardami evrov, ki jih je lani samo Nemčija porabila za migrante, pognali “Marshalov plan” za podsaharsko Afriko – po zgledu ameriškega obnovitvenega programa za opustošeno Zahodno Evropo po drugi svetovni vojni.
Vse kaže, da bo mandat 2019-2024 za Evropo res odločilen.
