15.2 C
Ljubljana
petek, 17 septembra, 2021

Država ne more imeti otrok namesto vas

Piše: Ivan Šokić

“Država lahko pomaga do določene točke, ne more pa imeti otrok namesto vas. Ta del je na vas, dragi moji. Če želite, da Slovenija kot domovina Slovencev obstane, potem je čas, da se začnete ploditi in množiti. Drugače ne gre. S priseljevanjem še tako sorodnih ljudstev se ta problem ne bo rešil.“

Slovenke očitno raje garajo za delodajalca, kot pa da bi si ustvarile družino in skrbele zanjo. Nekaj časa sem se spraševal, ali so res lahko tako zaslepljene zaradi feministične indoktrinacije, potem pa sem prebral intervju na spletni strani Radia Ognjišče s premierjem Janezom Janšo in njegovo ženo Urško Bačovnik Janša. Mojo pozornost je pritegnila trditev, da je Slovenija, kakor se je izrazila ga. Bačovnik Janša, košček sveta “ki je zagotovo raj na Zemlji“.

To me je spomnilo na znanstvenofantastični roman Roberta Heinleina Vesoljski bojevniki. Heinlein v romanu predstavi planet, imenovan Zavetišče. To je planet, ki je na skrivnih koordinatah nekje v naši galaksiji, njegov namen pa je poskrbeti, da človeštvo preživi, če bi si kdaj vesoljci pokorili Zemljo in Luno. Zavetišče je, če si sposodim frazo, “zagotovo raj na Zemlji”. Na planetu ni škodljivcev, vremenske razmere so idealne, ne poznajo sevanja, ne kakršnekoli človeku nevarne flore ali favne. Razmere so tako idilične, da ni treba niti puliti plevela, zemeljsko žito je tako agresivno, da se plevel sam umakne.

Pomembni so otroci
Raj na Zemlji je lahko drug izraz za pasivnost. In v pasivnem ekosistemu bodo invazivne vrste uspevale. Če to apliciramo na slovenske razmere, pomeni, da so Slovenci obsojeni na izumrtje preprosto zato, ker ne želijo imeti več otrok. Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem nesmiselnim vprašanjem, Albanke, Bosanke in Ciganke v Sloveniji rojevajo. Za nekatere v tej državi očitno odgovor na vprašanje ni pomemben, pomembni so otroci. Nekateri bodo začeli stokati, da država z vsem, kar počne za družine, v resnici spodbuja samo višjo rodnost med Neslovenkami. Vprašati se je treba, zakaj so Neslovenke pripravljene imeti otroke, medtem ko Slovenke raje gradijo kariero in izgubljajo čas z visoko izobrazbo, s katero si niti riti ne morejo obrisati na stara leta.

Država lahko pomaga do določene točke, ne more pa imeti otrok namesto vas. Ta del je na vas, dragi moji. Če želite, da Slovenija kot domovina Slovencev obstane, potem je čas, da se začnete ploditi in množiti. Drugače ne gre. S priseljevanjem še tako sorodnih ljudstev se ta problem ne bo rešil. Če karikiram, še noben ork, ki se je vselil v Khazad-dûm, ni postal škrat.

 

A če misli politika problem slovenske rodnosti reševati z uvozom tujcev, potem je morebiti le napočil čas, da tudi Slovenci v svoji lastni domovini dobijo svojega predstavnika narodne manjšine. Spodobi se, da so v lastni državi po pravicah vsaj izenačeni z Madžari in Italijani. Če lahko pripadniki teh dveh manjšin na državnozborskih volitvah glasujejo za svojega manjšinskega predstavnika in nato še za politično stranko, zakaj ne bi Slovenci imeli istega privilegija? Zakaj ne kar korak dlje? Če imajo lahko Srbi tri predstavnike nacionalne manjšine v hrvaškem saboru, zakaj ne bi imeli Slovenci treh predstavnikov svoje narodnosti v slovenskem parlamentu?

Upoštevati desne volivce
Neodvisno od tega, a vseeno povezano s privilegiji se lahko dotaknemo “referenduma za pitno vodo”. Vlada je doživela hladno prho, a nekako dvomim, da je bilo sporočilo razumljeno. Pred časom je neki hrvaški politični analitik dejal, da ljudje ne želijo biti informirani, temveč imeti samo občutek, da so informirani. To potrjuje že ponarodelo ime referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. Apeli na čustva delujejo.

Referendum je pokazal dvoje. Prvo je bilo to, da so levičarji pripravljeni iti na volitve, in drugo, da so desničarji pripravljeni ostati doma. V medijih lahko vsak teden spremljamo, kako levičarji protestirajo proti vladi. Česar pa ni videti, a so zato anekdote, pa je, kako imajo tradicionalni podporniki desne vlade te iste vlade dovolj. Čutijo, da vlada deli vsem, edino ne njim. Čutijo se zapostavljene. Zaradi bonov, kjer jih skubijo turistični obrati, zaradi vračanja pomoči državi, ker jim je šlo predobro, zaradi pomoči tistim, ki je niso potrebovali, zaradi tega, ker so spoštovali vse ukrepe in niso staknili covida-19 in so posledično na vsakem koraku obravnavani kot drugorazredni. To jih jezi dovolj, da na prihodnjih volitvah morda ne bodo obkrožili levo, a bodo zato veliko raje ostali doma. Le tako jih bodo spet začeli upoštevati.

Ivan Šokić je filozof in redni sodelavec portala Nova24tv.si ter kolumnist Demokracije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine