1.5 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

Družbenopolitični delavci – podaljški globoke države

Če spremljate družbena omrežja in medije, potem veste, da nekateri družbenopolitični delavci (sebi pravijo raziskovalni novinarji), podaljški globoke države, tekmujejo med sabo, kdo bo imel večja  »herojska novinarska dejanja«, s katerimi bo zlil čim več takšne ali drugačne gnojnice po SDS in pogajalcih, ki želijo oblikovati novo vlado. Vlado, ki je ne bi nastavljali botri levice in ki bi dejansko izražala voljo ljudstva, izraženo na volitvah junija 2018. Sam ne bom opisoval vseh, izbral pa sem tri, ki so v tej tekmi med najbolj zagrizenimi.

 

Darijan Košir

Darijan Košir je znano novinarsko ime, osebno ga po mojem spominu nikoli nisem srečal. Sva pa se pogosto »srečala« v najinih zapisih. Tipičen družbenopolitični delavec ali »novinarski trol«.

Novinarski trol« je po mojem mnenju pisec javnih prispevkov, lahko tudi na zasebnem blogu in ne le v javnem mediju, ki venomer in povsod v imenu neodvisnega novinarstva, kar je seveda lažen okvir, razširja svoja politična prepričanja ali druga prepričanja. S tem sploh ne bi bilo nič narobe, če se javno ne bi razglašal za neodvisnega. Darijan Košir zadostuje navedenim kriterijem novinarskega trola.

Že pred leti sem zasledil zapise relevantnih virov, da naj bi bil sodelavec UDBE. V tem kontekstu sem ga večkrat pozval, naj javnosti pove, ali je to res ali ne. Ni se odzval. Pred slabim letom pa je na TW profilu zapisal, da »so bili vsi miličniki sodelavci UDBE«, torej tudi jaz. »Krasno«, sem si mislil, zato sem ga javno pozval, da greva v Arhiv RS in skupaj ugotoviva, kdo od naju je bil ali ni bil sodelavec UDBE in da rezultate javno objaviva. Če bi Darijan Košir imel čisto vest, kot jo imam jaz glede sodelovanja z UDBO, bi na moj predlog pristal. Toda niti slučajno. Na TW profilu me je blokiral, tako da sedaj njegovih »herojskih novinarskih dejanj« sploh ne morem več spremljati.

V stilu izdajalca, ki ovaja ljudi, brez da bi razkril svojo identiteto (njegovih čivkov ne vidim), je včeraj na svojem TW profilu (sporočilo mojih kolegov, ki ga sledijo) objavil tole: »Očitno miličniku Vinku tista o klečanju pri Janši zadnjič ni ušla. Tule je nova in sveža: Nekateri so že namesto sprejema vabila Janeza Janše poslali sliko njihovih polomljenih rok«. Sporočilo čistega novinarskega trola torej, svojega sporočila ne upa poslati meni (blokada), ga pa zato pošilja le in samo svojim podpornikom. Strahopetno tako kot v primeru mojega poziva, da skupaj odideva v Arhiv RS in ugotoviva, kdo od naju je bil sodelavec UDBE in to javno objaviva. 

O sliki »polomljenih rok« sem pisal v kontekstu tega, kar vemo, da se trenutno dogaja. Ne le, da nekateri zavračajo povabila o zgolj pogovarjanju, kar lahko razumemo kot izključevanje, roke poslankam in poslancem strank, ki želijo na pogovore s SDS, lomijo v obliki grozilnih pisem, neznanega prahu v pisemskih pošiljkah in še kaj.

Matej Šurc

Če ne veste, kdo je to naj vam povem, da gre za novinarja javne TV, ki ga z naročnino že dolga leta plačujete vsi vi, ki berete ta prispevek. Na svojem FB profilu je zapisal tole: »Kaj boste storili tisti, ki ste volili SMC? Pa tudi tisti, ki niste? Boste mirno gledali, kako se poslanci te stranke parkirajo k Janši? Ali pa….? Lahko jim pišete. Na spletni strani Državnega zbora boste našli njihova imena in pod vsakim imenom rubriko »pišite mi«. Pa jim potrkajte na vest, če jim populisti trkajo na denarnice«. V nadaljevanju objavlja seznam poslancev.

Pazite, če bi to zapisal Janez Bedak ali Micka Resnica iz Srednjega kašlja, ne bi bilo težav. Toda to je zapisal novinar (!) javne TV. Bolje rečeno bi bilo, da se je v tem svojem zapisu izkazal kot politični aktivist, kot družbenopolitični delavec, orodje globoke države. Novinar, ki se bo že čez pet minut v svojih prispevkih, ki jih bo objavljal na javnem mediju, predstavljal kot neodvisni in ki vsak mesec domov odnese zajetno vsoto svoje plače, ki jo prispevajo tisti, ki se z njim strinjajo in tisti, ki se z njim ne strinjajo. Nedopustno. Njegov poziv lahko primerjam s pozivom policista, ki bi na svoji FB strani svoje kolege pozval, naj za prometne prekrške kaznujejo le podpornike te ali one politične stranke. Tatjana Bobnar, v vlogi šefice policije, bi ga zagotovo suspendirala še isti dan. Mislite, da bo Igor Kadunc, šef javne TV naredil, kaj podobnega? Motite se.

Grega Repovž

Saj veste, najslajša je češnja na torti po kosilu. V tem kontekstu pišem tudi o Gregi Repovžu, uredniku Mladine in njegovih »herojskih novinarskih dejanjih«. Toda najprej o tem, kaj ima tednik Mladina zapisan na svoji spletni strani. Takole pišejo: »Mladina je neodvisen slovenski politični in kulturi tednik«. Ne vem, kaj od tega bi lahko držalo? Neodvisen tednik zagotovo niso, saj se financirajo prek podjetij v tujini, ki so v lasti udbomafije, ki ima jasno agendo. In kaj je še huje? To, da je Jelka Godec s svojo preiskovalno komisijo dokazala, da preko obvodov podjetij Mladino dejansko plačujejo slovenski bolniki, ki na operacijah potrebujejo žilne opornice. To, da je Mladina »politični tednik« pa drži. Manjka le še pridevnik »skrajno levi«. Če bi se prodajali pod tem imenom bi bilo to točno in pošteno. A se ne. Da bi bili »kulturni tednik« – no, tega pa sploh ne razumem.

Toda, kdo je Grega Repovž? Ne vem, ali danes ima kaj več kot tri izpite na fakulteti ali ne na začetku njegove kariere je menda bilo tako. Toda pred mnogimi leti sta mu ata in mama, oba novinarja, uredila intervju z Milanom Kučanom. Si predstavljate? Malo več kot polnoleten in golobradi novinar naredi intervju s takratnim predsednikom države! To se je pri nas zgodilo, v tujini kaj takšnega ni mogoče. V tujini intervju s predsednikom države opravljajo starejši novinarji ali pa uredniki, skratka, osebe, za katerimi je bogata novinarska in uredniška kariera. Pri nas pa je ta intervju bila  očitno vstopnica za pot v smeri »novinarskega trola«. 

A vrnimo se k bistvu poročanja Mladine in njenega urednika Grege Repovža, pretekle dni. Takole je zapisal: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade«. Neverjetno! Repovž seveda ni navaden »novinarski trol«, ki bi poznal ustavo in ustavno demokracijo. Tega se v svojem izobraževalnem ciklusu pač ni naučil. Je pa Repovž zato tipičen »novinarski trol«, ki piše in ponavlja to, kar mu narekujejo njegovi lastniki, ki se po dokazih Jelke Godec financirajo iz vaših žepov.

V vseh parlamentarnih demokracijah, večina v parlamentu izvoli tako ali drugačno vlado. V Sloveniji pa po mnenju Repovža naj ne bi bilo nikoli tako, vlado naj oblikujejo tisti, ki so volitve izgubili in ne tisti, ki so na volitvah zmagali.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine