Piše: dr. Igor Kovač
Vsi poznamo rek »ne spreglej gozda zavoljo drevesa«, ki ga često slišimo tudi v obrnjeni verziji »gledaš gozd, a ne vidiš drevesa«. Tega lahko apliciramo tudi na mednarodne odnose. Ali na prvo svetovno vojno na primer gledamo kot veliko celoto ali pa kot skupinsko dinamiko dvostranskih odnosov in konfliktov: Nemčija-Francija, Avstro-Ogrska-Srbija, Avstro-Ogrska-Italija, Avstro-Ogrska-Rusija, Nemčija-Rusija itd. Oba pristopa, tako v življenju kot pri analiziranju konfliktov, imata svoje prednosti in osnove.
Morda se danes v poplavi hipnih novic preveč oziramo k posameznim konfliktom oz. drevesom in zanemarjamo povezovanje slednjih v večjo celoto, gozd torej. Ta čas v bližini potekata dva konflikta – na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Tel Aviv je od Krima oddaljen samo 1430 kilometrov, kar je približno uro in pol leta z letalom. Geografsko bližino dopolnjuje strateška bližina, saj so prek svojega angažmaja ali svojih zaveznikov v oba konflikta vpete iste (vele)sile – ZDA, Rusija, Kitajska, EU, Izrael, Iran, Turčija itd. To ustvarja veliko prepletenih geopolitičnih diad. Njihova dinamika pa bo določila ton in naravo današnjemu obdobju konfliktov in tenzij, ki ga bomo v retrospektivi poimenovali oz. označili z eno samo celoto in imenom. Poglejmo torej nekaj glavnih diad in njihovo povezovanje.
Začnimo z Izraelom in Hamasom. Nedavno je minilo leto dni od diaboličnega napada Hamasa. Slednji je bil učinkovit tudi zavoljo ruskih kibernetskih skupin, ki so z napadom jamming onemogočili komuniciranje izraelskih senzorjev ob meji z Gazo. Posledično se je Izrael odločil, da bo skupine, ki eksistencialno ogrožajo njegov obstoj, eliminiral. Ob posredovanju v Gazi je libanonski Hezbolah priskočil na pomoč Hamasu in raketiral severni Izrael. Izrael pa je Hezbolahu napovedal enako usodo kakor Hamasu: uničiti njihovo poveljniško (politično in vojaško) strukturo. Ta povezava seveda takoj nakazuje nadaljnje širjenje konflikta, saj so prizadeti ključni interesi Irana, ki je glavni boter obeh terorističnih organizacij. Tako je lokalni konflikt dobil današnjo območno razsežnost.
Nadaljnji vektor širitve konflikta je eskalacija z Iranom. Izrael namreč v Siriji onesposablja radarje in s tem pripravlja koridor za resen napad na Iran, njegovo energetsko infrastrukturo in entitete, povezane z njegovim jedrskim programom. Priprave vključujejo tudi kibernetsko hromljenje Irana.
V Siriji pa so locirani tudi ruski, turški in ameriški vojaki ter njihove baze. Kako bo ravnala Rusija ob morebitnih bombardiranjih njihovih radarjev? Naslednja povezava konfliktov je torej obrnjena proti severu. V tem primeru bo morala Rusija močno povečati svojo vojaško navzočnost na Bližnjem vzhodu, Kavkazu in v Srednji Aziji. Posledično ne bo mogla nameniti vojni v Ukrajini toliko virov in pozornosti. Tega problema se zaveda tudi Vladimir Putin, saj je že želel obiskati Katar, ki slovi po svoji mediatorski vlogi in po tem, da se želi povezati z Rusijo.
Pa še zadnji vektor širitve in povezovanja današnjih konfliktov – Kitajska. Slednja je praktično edini kupec iranske nafte. Ob bombardiranju rafinerij lahko pričakujemo eskalacijo konfliktov v Aziji (Tajvan) z željo, da se zahodne sile razpotegnejo in razredčijo od Ukrajine prek Bližnjega vzhoda vse do Vzhodne Azije. Prav tako v tem primeru lahko pričakujemo večje angažiranje Kitajske na ukrajinski fronti. Prvi obrisi te dinamike se kažejo v skupnih vojaških vajah Kitajske in Belorusije, ki so potekale ob meji s Poljsko, in predstavitvi nove medcelinske balistične rakete med zasedanjem Generalne skupščine ZN. Tovrstna podpora Rusiji bi pospešila in poglobila prekinjanje gospodarskih povezav Zahoda s Kitajsko in posledično vodila v ekonomski padec Kitajske. Oba momenta – prevzemanje večje dobave orožja Rusiji in zmanjševanje ekonomske moči – bi povzročilo spor med Kitajsko in Severno Korejo, ki bi trpela zaradi zmanjšane kitajske pomoči in zavoljo zajedanja Kitajske v njeno dobavo orožja Rusiji.
Ali je ob vsem tem sploh mogoč scenarij prekinitve teh povezav konflikta? Takih je več − od vstaje v Iranu in spremembe njegove zunanje ter jedrske politike do izvolitve Donalda Trumpa in dogovora s Putinom o končanju vojne v Ukrajini. A včasih žal zaradi gorečega drevesa pogori cel gozd – tudi med prvo svetovno vojno je bilo veliko neuspelih pobud za prekinitev spirale konflikta. Da se temu izognemo, moramo mednarodne odnose urejati tako kot gozd.
