10.9 C
Ljubljana
torek, 27 septembra, 2022

Časa poletnih kislih kumaric ni več

Piše: Dr. Andreja Valič Zver

Letošnje poletje res ni bil čas za kisle kumarice. Situacija v Sloveniji, Evropi in svetu je preveč zapletena, da bi človek mirno poležaval na ležalniku, bral cenene novičke in brezskrbno užival v toplih poletnih dneh. No ja, zdi se, da mnogi novokomponirani slovenski politiki razmišljajo drugače. Mnogi od njih so ob hrvaški obali in njenih morskih širjavah iskali oddih … od česa le? Njihov mandat se je komaj začel, pa bi nekateri najraje vrgli puško v koruzo in šli nazaj (pre)prodajat elektriko ali počet kaj drugega. Razumljivo, dobički in plače so gromozanski, odgovornost pa, še zlasti ob podpori stricev iz ozadja, skoraj nikakršna. Polje politike je drugačne narave. Kdor zajadra v politiko, nato pa jokavo ugotavlja, kako kruta je politična arena, ni prav dobro premislil, v kaj se podaja. Približno tako kot razvpita ameriška »zvezdnica« Meghan Markle, katere prebujenost zbuja le še posmeh in pomilovanje. Morda pa bi bilo drugače, če bi o njej pisali slovenski, ne britanski vodilni mediji?!?      

Vroč julij se je prevesil v še bolj vroč avgust, ki se je zame začel z obiskom simpozija o staroselcih na slovenskem ozemlju. Mimogrede, v Bovcu se vsako poletje zberejo raziskovalci, ki prihajajo z različnih strokovnih področij in pogumno, vztrajno ter z veliko znanja načenjajo ukoreninjene tabuje. Vede, ki se ukvarjajo s poselitvijo današnjega slovenskega ozemlja v zgodnjih obdobjih, žal večinoma ne zmorejo dovolj raziskovalnega poguma, da bi se soočile s svežimi teorijami, ki slonijo na najnovejših raziskavah in ugotovitvah, tudi jezikoslovnih in genetskih. In tako raziskovalci v Bovcu nadaljujejo delo Mateja Bora, Ivana Tomažiča in Jožka Šavlija, ki so orali ledino na področju ukvarjanja s staroselci »malo drugače«. Politi so bili z golidami gnojnice. Tudi meni se je zaradi nedolžnega tvita iz Bovca zgodil pogrom v klasični udbovski maniri. A poleg MSM medijev in množice trolov so se oglasili tudi nekateri zgodovinarji, s katerimi bi prav rada podebatirala o zanimivih fenomenih slovenskega staroselstva. Naj omenim samo enega ali dva. Namreč, zdrava pamet, podprta z novejšimi strokovnimi ugotovitvami, nam da vedeti, da je nemogoče, da bi slovanske horde pridrle na domnevno prazno območje današnje Slovenije. Tu naj bi bili brez kakršnegakoli predhodnega znanja nadaljevali tradicijo izdelovanja najboljšega, t. i. noriškega železa, iz katerega so bili npr. izdelani odlični rimski kratki meči ali gladiusi. S seboj naj bi bili iz ruskih step prinesli razvito kmetijstvo, ki je bilo od nekdaj visoka pesem preživetja slovenskega naroda. Tako bi moralo tudi ostati, saj živimo v močno nepredvidljivem svetu, kjer si nikakor ne želimo odvisnosti od kitajskih semen ali ruskega žita.

Na poti iz idilične Trente  sem razmišljala o slovenskem »preživetvenem nagonu« pod vtisom nedavnega »kmečkega« upora na Nizozemskem. Tamkajšnji kmetje so brezkompromisno opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša zadnja reforma skupne evropske kmetijske politike pod patronatom socialista in podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Reforma je usmerjena proti kmetu, podeželju, ampak se ji vidi, da so jo pod vtisom totalne zelenitve in brezogljične družbe napisali bruseljski evrokrati. Reforma neposredno predlaga zmanjšanje kmetijske proizvodnje, zlasti mesa (posledično predlaga manjše uživanje mesa in spremembo prehranskih navad Evropejcev), zmanjšanje obdelovalnih površin ipd. Poleg tega EK predlaga novo uredbo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, ki bo konkretno v Sloveniji prepolovila proizvodnjo. Ta je pri nas tako ali tako premajhna, saj smo daleč od samooskrbe in močno odvisni od globalnega trga. In tukaj smo pri ključni težavi. Vojna v Ukrajini in občutna podražitev energentov bosta bistveno povečali ceno hrane. Po šestdesetih letih Evropi znova grozi lakota. Hkrati pa nas EK sili v zmanjšanje pridelave! Razumi, kdor more. Nova strategija EU Fit for 55 je slaba, ta trenutek pa je celo nevarna za EU in tudi Slovenijo. Evropa ni več konkurenčna, z radikalno preobrazbo klasične avtomobilske industrije (preusmeritev le na električne avtomobile, čeprav danes vemo, da za to ne bo elektrike, ker mdr. ni ustreznega omrežja) in kmetijstva bomo kmalu lačni in bosi. Čas je za streznitev. V Bruslju imajo lahko še tako utopistične ideje, a sem prepričana, da se bomo – ne glede na Fit for 55 – čez deset let še vedno vozili z dizli in bencinarji, da bo v Evropi še več termoelektrarn, jedrskih central, celo kravic, ki so v levičarski propagandi postale glavne onesnaževalke planeta. Poleg dojenčkov. To grozljivo tezo in poziv k nerojevanju otrok je v sicer ugledni reviji Spectator objavil neki nori zelenist.

Vse to bo močno vplivalo na naša življenja. Na energetsko in prehransko krizo se lahko odzovem tako, da sama pridelam kaj več hrane ali npr. da kuham in se grejem z drvmi. A nekaj je gotovo. Ne bom jedla sintetičnega mesa, ki naj bi postopoma zamenjalo govedino, ne bom imela električnega avtomobila, pa še kakšni od novodobnih histeričnih »pridobitev« se bom raje odpovedala. Konec koncev je treba, kot sem že prej omenila, uporabljati zdravo pamet.

Poletje 2022 je bilo eno najhujših v zadnjih desetletjih. Vojna v Ukrajini, energetska kriza, naraščajoče okužbe z novim koronavirusom, grozeča lakota in prihajajoča zima, ki bo velik preizkus za vse nas. Ali se odločevalci v Sloveniji in EU dovolj resno zavedajo krizne situacije? Glede na njihove dosedanje medle in napačne odzive se bojim, da ne. Konec koncev bi se morali vsi skupaj vprašati, na čigavih zelnikih so zrasli ti novi vzorci. Morda zato, da bi oslabili našo evropsko zgodbo, jo naredili šibkejšo in manj konkurenčno?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine