Piše: Vančo K. Tegov
Bolgari prvaki Evrope, kot rečejo eminentni strokovnjaki – edini, ki vzdržujejo 185 spomenikov Rdeče armade. In še naprej zdravijo svoj “švedski” sindrom. V Sloveniji prav tako častijo mrtev sistem in laži nastale na podlagi tega!
Če bi bolgarska javnost res vedela, kaj se je dogajalo med letoma 1944 in 1948, ko so pravzaprav bili dejansko pod sovjetsko okupacijo, se ne bi bilo tako težko ločiti od spomenika sovjetski vojski. Fizično. Podreti in pika. Tako pa so prvaki v Evropi – edini daleč naokoli, ki loščijo in ocvetličijo 185 spomenikov okupatorske Rdeče armade. Takšne države v Evropi ni. Kar naprej dajejo lažne primere s spomeniki na Dunaju, Budimpešti, Berlinu, a to so spomeniki, zgrajeni na mestih, kjer je bila bitka. Bolgari niso bili bitke – zasedeni so bili brez razloga. To so metastaze komunistične propagande, ki je toliko let zastrupljala tamkajšnjo družbo. Ker je kar nekaj še živečih prednikov »negovalcev« švedskega sindroma, ki je svoje metastaze razširil na drugo in tretjo generacijo, zdravljenje ob trajalo.
Znana bolgarska zgodovinarka E. K. je spregledala Slovenijo, ki je med redkimi, prav tako brez prisile, mnogo kasneje postavljala spomenike glavnemu fizičnemu iztrebljevalcu tukajšnjih ljudi in uničevalcu identitete in duhovne dediščine Slovencev, je postavljala spomenike bitkam ali osebam iz teh bitk, ki jih ni bilo ali pa so iz porazov naredili zmage in posledično temu spomenike.
“Najbolj strašljiv je odziv ljudi, ki dejansko ne poznajo prave zgodovine, pa kljub temu še naprej služijo hudi propagandi. To dejstvo me ne preseneča, me je pa sram, da je po raziskavah odstotek teh ljudi tako visoki nimajo civilne izobrazbe,” je pojasnila zgodovinarka. Po njenih besedah imajo Bolgari izjemno težko mentalno dediščino.
Tudi mene je sram (vtc), ko pogledam aktualne slovenske politike mlajše in srednje generacije, ki po opravljeni dolžnosti v “demokratičnem večstrankarskem parlamentu, sicer s prevladujočimi derivati predhodnic s komunističnim predznakom, se klanjajo organizatorju in ideologu ali enemu od njih, ter pometejo okoli in mu položijo sveže cvetje”. Zato pa res mora biti bolna mentalna dediščina. Del tistih s karcinomom mentalne dediščine, ki napada kognitivno maso (možgane) kroji usodo generacij ki nimajo nič s tem. “Propaganda, ki smo ji priča še danes, se ni ustavila s padcem režima in zrušitvijo berlinskega zidu. Najbolj neprečiščeni smo v tem, da smo podvrženi 77-letni propagandi, ki se je začela v 18. stoletju z rusofilstvom, z mitologijo o osvoboditeljih, folkloro, literaturo in potem s pesnjenjem zgodovine,” je dodala zgodovinarka.
Na naših tleh se gre dalje. Poleg skritega rusofilstva in jugoslovanarstva, se protežira še neuvrščenost, kot ena od oblik širjenja idej socializma. Spuščajo neskončne horde ljudi iz bližnjega ali srednjega vzhoda iz zelo zaostalih predelov, ki so primerna masa za prilagajanje njihovim potrebam po obvladovanju in podrejanju.
Ali se bomo kdaj dokončno znebili spomenikov, trgov in ulic z imenom enega največjih morilcev lastnih državljanov v novejši svetovni zgodovini, prav tako ulic in trgov z imeni brigad, enot, čet, ki so kradli po kmetijah ljudem. ki so mukoma pridelali za preživetje. Borba je bila enaka skrivanju, kraji, posiljevanju.
Ta karcinom mentalnega sklopa bo doživel epilog s preselitvijo podaljškov te ideologije in bolezni če nič prej, pa s zapustitvijo tuzemskega življenja teh razbolelih bitij in selitvijo v »rajske« vrtove onostranstva. Ali jih bo kdo vmes ustavil v vicah ali pa bodo dobili brezplačno vstopnico v pekel, zaenkrat ni uspelo izvedeti piscu teh vrstic.
Neskončna in neponovljiva priložnost lustracije in metalne kastracije zamujena za vselej!
