Piše: Gašper Blažič
Nedavno sem v Svetem pismu prebiral nekaj o perzijskem kralju Kiru. Bil je eden od tistih poganskih vladarjev, ki je pokazal naklonjenost do izvoljenega ljudstva, saj je po tem, ko je osvojil babilonski imperij, Izraelcem prinesel svobodo. Tudi versko. Navsezadnje je dovolil vrnitev ljudstva v Jeruzalem ter pripomogel k obnovi templja. Čeprav odnosi med Izraelci in Perzijci v zgodovini niso bili vedno blesteči – v času Kserksesa I. je Judom grozilo iztrebljenje zaradi zamere kraljevega svetovalca do vplivnega Juda Mordohaja, čigar oskrbovanko Estero si je kralj vzel za ženo – vendar pa je perzijsko kraljestvo na splošno pokazalo veliko več naklonjenosti Judom kot pa ostali okoliški poganski narodi, še zlasti tistih, ki bili imperialistično usmerjeni (helenisti, Rimljani, Babilonci).
Ta perzijska civilizacijska naklonjenost Judom pa nima kaj dosti opraviti s sedanjim iranskim režimom, ki vlada že skoraj pol stoletja po strmoglavljenju reformističnega, a kasneje avtokratskega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija. Iranski versko-politični vodja ter ustanovitelj islamske republike, ajatola Ruhola Musavi Homeini je uvedel še bolj avtokratski režim, ki se nadaljuje tudi po njegovi smrti. Šiitski islam v najbolj strogi obliki je uporabil kot vezno tkivo svojega politično-verskega vladanja. In podobno kot Hamas in podobne skrajne organizacije tudi Homeini in njegovo nasledstvo goji smrtno sovraštvo do države Izrael, ki bi jo morali po prepričanju sedanje iranske oblastniške elite potopiti v morju. Takšnemu odnosu do Izraela se iranski režim nikoli ni odrekel. In tudi do Zahoda ne goji kaj dosti manj sovraštva. Nič nenavadnega torej, da Iran po prihodu »homeinijevcev« na oblast razvija jedrski program, za katerega preostal svet prepričuje, da ne bo uporabljen v vojaške namene. Toda pregled zgodovine jedrskega programa v Iranu ter preprečevanje poskusa nadzora od zunaj (o tem smo včeraj poročali TUKAJ) kaže, da je iranski režim vedno tako ali drugače prikrival svoje resnične namene in da mu ni mogoče zaupati. Posebej v času po 7. oktobru 2023, ko se je začela izraelska operacija čiščenja Gaze, se je tudi iranska politična retorika spet zaostrila in vmes je že prišlo do izmenjave ognja med obema državama, ki ne mejita druga na drugo. Vmes sta namreč Jordanija, Sirija in Irak, ki so precej večje od samega Izraela. Zato morajo rakete za uničevanje izbranih tarč prepotovati ogromne razdalje čez zračni prostor drugih držav, da lahko dosežejo cilj. In jasno je, da to predstavlja veliko tveganje za civilni letalski promet na tem območju.
Nikoli ne bomo točno vedeli, zakaj se je Izrael odločil za uničevanje vnaprej izbranih tarč v Iranu. Petek je sicer za muslimane dan molitve, po krščanskem koledarju pa je bil na ta dan praznik sv. Antona Padovanskega, ki je ena najbolj markantnih svetniških osebnosti med varuhi božjega groba, namreč Frančiškovih manjših bratov. Očitno pa je bilo, da se je Izrael na to operacijo pripravljal že dolgo in se je čutil opogumljen tudi ob nedavni operaciji Pajkova mreža, s katero so Ukrajinci zadali hud udarec ruski vojaški infrastrukturi, sami pa so pred tem na podoben način onemogočili proiransko teroristično organizacijo Hezbolah v sosednjem Libanonu. Glavno vlogo tu seveda igrajo obveščevalne službe, ki budno spremljajo dogajanje v Iranu, predvsem kar se tiče razvoja njegovega jedrskega programa. Kar ni nedolžna stvar. Potrebno je vedeti, da Teheran, nekdaj poleg Potsdama in Jalte prizorišče vodij zavezniških sil druge svetovne vojne, sedaj sodi med člene novodobnih sil osi. Iran je namreč dobavitelj vojaških dronov, s katerimi Rusija napada Ukrajino. Povrh tega jedrsko orožje že dolgo časa razvija tudi totalitarna Severna Koreja, ki se je tudi vpletla v agresijo na Ukrajino. Zato je očitno obstajalo veliko tveganje, da bi tovrstni avtokratski režimi sodelovali med seboj in morda sprožili tudi kakšno raketo z jedrsko konico, izraelska zračna operacija pa je to tveganje zmanjšala. Zato je skoraj smešno poslušati komentarje nekaterih, da je Izrael z napadom na Iran sprožil tretjo svetovno vojno. Kvečjemu jo je preprečil.
Poglejmo bolj natančno. Izrael je očitno izbral primeren trenutek za operacijo v času, ko se je dogajanje v Gazi umaknilo v ozadje in so nosilci Hamasove propagande ugotovili, da je ne morejo več nadzorovati imidža, ki so ga pošiljali v svet, češ da Izrael namerno in sistematično iztreblja Palestince na svojem ozemlju, pobija civilno prebivalstvo brez milosti in tako izvaja genocid. Prihod humanitarne pomoči v Gazo mimo nadzora Hamasa (in tudi Združenih narodov, ki so Hamasu ves čas namerno dajali potuho) in direktno do prebivalcev Gaze je namreč pomenil velik preobrat. Sedaj se je povsem jasno razkrilo, da je Hamas tisti, ki izvaja genocid v Gazi, saj je ves čas plenil humanitarno pomoč in jo prebivalcem prodajal (!), medtem ko so megalomanske finančne donacije iz Zahoda – tudi iz žepov slovenskih davkoplačevalcev – poniknile v žepih prodajalcev orožja. Prav tako je bila razkrinkana katastrofalno hinavska vloga OZN, ki hoče na vsak način obdržati do sedaj znan sistem »razdeljevanja« humanitarne pomoči, da bi prebivalci Gaze še naprej ostali talci medsebojnega obstreljevanja Hamasa in izraelske vojske, pri čemer na vsak način hoče preprečiti evakuacijo civilnega prebivalstva, da bi Izrael počistil s terorizmom. Tudi zato odziv mednarodne javnosti na izraelsko operacijo v Iranu niti ni bil močno odklonilen – Zahod zelo dobro ve, da v Teheranu vlada režim, ki množično krši človekove pravice lastnega naroda, in da ta isti režim prav zaradi dolgoletnega »nategovanja« glede jedrskega programa predstavlja hudo tveganje za svet.
Da je Izrael očitno imel zelo tehtne razloge za akcijo, pove tudi dejstvo, da so povračilni udarec Irana pričakovali in ga vzeli v zakup, a očitno vedoč, da velike škode Iran v Izraelu ne bo mogel narediti. Povedano drugače: akcija se je splačala in pripomogla k oslabitvi Irana, ki je sicer pomemben člen sil osi. Očitno dobro poznajo mentaliteto režima v Teheranu, ki ga je napad hudo prizadel, saj je iranska vojska tako rekoč obglavljena – zato je seveda sledilo besno in brezglavo maščevanje. Ki bo verjetno izzvenelo v naslednjih dneh. Očitno pa je, da napadi na jedrske objekte ne bodo usmerjeni v povzročanje širše škode, ampak zgolj v uničevanje objektov samih.
Morda se kdo sprašuje, ali morda Izrael ni pokvaril igre Donaldu Trumpu, ki naj bi se pogajal z Iranom glede jedrskega programa, sedaj pa naj bi pogajanja postala nesmiselna, ker Američani veljajo za izraelske zaveznike. Toda marsikdo se bo spomnil, da se je leta 1991 Slovenija mesec dni pred osamosvojitvijo pogajala z Beogradom glede carin in tako rekoč tik pred dnevom D dosegla sporazum, ki pa ga je sama osamosvojitev takoj anulirala. Zato je mogoče sklepati, da so bila pogajanja med ZDA in Iranom v resnici zbiranje informacij in primerjanje med tem, kar je ugotovljeno, in tem, kar je (z iranske strani) povedano. Nekaj pa je zagotovo res: da se ajatolov režim v Teheranu maje in da lahko v takšnih okoliščinah pride tudi do iranskega prevrata. To bi lahko vplivalo tudi na dogajanja v Rusiji – morda je tudi to razlog, da se je ruski avtokrat Vladimir Putin ponudil kot mirovni posrednik med Izraelom in Iranom. Kar je seveda samo prvovrstni cinizem.
