18.1 C
Ljubljana
četrtek, 7 julija, 2022

Barva na obrazu diplomata in porušeni spomeniki

Piše: Goran Andrijanić

Devetega maja, na dan, ki ga v nekaterih evropskih državah praznujejo kot dan zmage nad fašizmom, se je ruski veleposlanik Sergej Andrejev pojavil pred mavzolejem sovjetskih vojakov v Varšavi, da bi položil cvetje.

To je storil kljub predlogom poljskih oblasti, ki so mu zaradi napetosti v družbi, ki jih je povzročila brutalna agresija Andrejeve države proti Ukrajini, to odsvetovale.

Kljub temu opozorilu jih Andrejev ni ubogal. Poleg arogance, značilne za rusko diplomacijo, je bilo nekaj provokativnega v samem datumu, ki si ga je izbral za polaganje rož. Na Poljskem zmago nad fašizmom praznujejo 8. in ne 9. maja. Tako je že od leta 2015 prav zato, ker so se želeli izogniti simbolni povezavi z nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Andrejev je prišel pred mavzolej, tam pa ga je čakala skupina protestnikov, večinoma Ukrajincev. Ukrajinka je Rusa in njegovo spremstvo polila z rdečo barvo. Slike ruskega diplomata, popackanega z rdečo barvo, ki teče skozi množico jeznih protestnikov, obkrožen s kordonom policistov, ki ga varujejo, so obkrožile svet.

Prvi odzivi na ta dogodek so bili deljeni. Seveda ni manjkalo tistih, ki so govorili, da je Andrejev preprosto dobil, kar je zaslužil. V razmerah, ko vsakodnevno opazujemo podobo grozo, ki jo ustvarjajo ruski vojaki, je slavljenje njihovih dedov sredi Varšave res – milo rečeno – neprimerno.

»Sam je to iskal. Laže bo spral barvo z obraza kot kri z rok. Ne zamenjujmo krvnika in žrtve,« je zapisal Dariusz Grzędziński v tedniku Wprost.

Po drugi strani pa so se slišali glasovi, ki so opozarjali, da bi to bilo slabo za podobo Poljske v mednarodni skupnosti. Država je dolžna zagotoviti varnost diplomatom, ki so pri njej akreditirani, ne glede na vse okoliščine.

Ta ambivalentnost je bila vidna tudi v odzivih vodilnih poljskih politikov. Medtem ko je zunanji minister Zbigniew Rau dejal, da se »incident ne bi smel zgoditi«, je premier Mateusz Morawiecki dejal, da bi moral Rus prisluhniti predlogom poljskih oblasti in da je bil njegov prihod pred mavzolej nepotreben.

»Ruski zločini v Ukrajini so tako grozna izkušnja, da je jasno, da je že sam nastop ruskega veleposlanika pred mavzolejem provokacija,« je dejal premier.

Kako natančna je bila ocena provokacije, so pokazale poznejše izjave Rusa, v katerih je za incident krivil »poljske službe«. To ni nikogar presenetilo, Andrejev je bil že prej znan po perfidnosti.

Varšava je doslej iz Poljske deportirala večino osebja ruskega veleposlaništva. Andrejev je še vedno tam le zato, ker je verjetno bilo ocenjeno, da je iz varnostnih razlogov dobro, da ima Poljska ta čas svoje diplomate v Moskvi.

Je pa povsem jasno, kako bo ruska agresija na Ukrajino pospešila proces distanciranja od Moskve na Poljskem, kar vključuje nadaljevanje razčiščevanja komunistične politične zapuščine, ki se odstranjuje iz javnega prostora.

V zadnjih nekaj tednih so podrli tri spomenike Rdeči armadi, Karol Nawrocki, direktor Inštituta za nacionalni spomin (IPN), organizacije, ki preiskuje zločine komunističnega in nacističnega totalitarizma, pa ima že seznam 60 spomenikov, ki bi jih bilo treba čim prej porušiti.

Nawrocki je dejal, da je skrajni čas, da se javni prostor na Poljskem popolnoma dekomunizira. Njegova organizacija je poslala pismo lokalnim vladnim institucijam in jih pozvala, naj spremenijo vsa imena ulic, ki so povezana s komunizmom.

Premišljujejo celo o rušenju Palače kulture in znanosti, znamenite stavbe v Varšavi, ki jo je Moskva zgradila v 50. letih prejšnjega stoletja kot »darilo sovjetskega ljudstva Poljski«. Težava je v tem, da je stavba medtem postala ena od zaščitnih znamk Varšave in mnogi, ki so rojeni v poljski prestolnici, si brez nje ne morejo predstavljati svojega mesta.

Na področju kulture se nadaljuje proces »čiščenja«. Minister za kulturo Piotr Glinski je pred kratkim dejal, da je treba v času, ko Rusi delajo zločine, v javnosti prekiniti rusko umetnost. »To dolgujemo Ukrajincem, ki v tem trenutku branijo celotno Evropo,« je dejal.

 

Goran Andrijanić je hrvaški novinar in publicist, ki živi na Poljskem.

Sorodne vsebine