Piše: Jože Biščak
Konservativnost je ideja o pripadnosti; pripadnosti družini, narodu in veri. Je ideja, da na svetu živimo in mu pripadamo, ne da ga spreminjamo. Je ideja, da je planet Zemlja last običajnega, bogaboječega človeka, ne last institucij od nacionalnih vlad prek bruseljskih elit do Združenih narodov, kjer se imajo za svetovne voditelje. Ravno zaradi promocije te ideje sta Demokracija in Nova24TV že dolgo tarča levičarskega revolucionarnega besa. Tako je že vrsto let, in kot kaže, letos ne bo nič drugače. Še več. Levičarski oblastniki so stvari še zaostrili.
Tik pred koncem leta je vlada na dopisni seji sprejela predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo v DZ. Ne gre samo za to, da bo denar neto davkoplačevalcev še v večjih količinah romal v levici prijazne medije, da bo država določala, kje lahko oglašujejo državna podjetja ali lokalne skupnosti, skrb vzbujajoče je, da je glavni namen nove zakonodaje še večje omejevanje svobode govora. Pod krinko boja proti sovražnemu govoru (pri čemer ni jasno, kaj sovražni govor sploh je) bodo nekemu državnemu uradniku dana pooblastila, da od medija zahteva, naj v 24 urah umakne objavo, ki mu ni pogodu. Medij ima sicer možnost pritožbe, a sodišče ima za odločitev časa 14 dni. Tega ne moremo drugače imenovati kot cenzura. Lahko si samo mislite, dragi bralci, da bomo prvi na udaru na Demokraciji in Nova24TV, ki smo do leve vlade zelo kritični.
Sicer sem v preteklem mesecu s kolegom, prijateljem in mojim šefom Borisom Tomašičem doživel sojenje. Sojenje pravim zato, ker zaslišanje pred preiskovalno komisijo ni bilo nič drugega kot to: sojenje, kjer so Tamara Vonta, Tomaž Modic in drugi poslanci nastopali v vlogi tožilca, sodnika in rablja. Proti temu malodane ni obrambe, kriv si (čeprav se pojaviš kot priča), še preden odpreš usta, to so obtožbe in podtikanja, skrita globoko v močvirju. Še več. Če skušaš pojasniti, to samo potrjuje tvojo krivdo. Že ko si stopil v tisto malo dvorano v državnem zboru, veš, da si odprl vrata, kjer te časa cesarstvo zlobe in teme. To je smrt demokracije in svobode, ki tako ostajata le mrtvi črki na papirju; njim je heretike neke nove progresivne religije (in v njihovih očeh sva z Borisom natančno to) dovoljeno preganjati z vsemi sredstvi. En sam napačen pogled ali kretnja sta dovolj, da dokazi ne igrajo nobene vloge več. Težko verjamem, da ne razumejo ali so samo nevedne snežinke, zato sem prepričan, da vedno znova ponavljajo naučeno vajo: kako svojo moč uporabiti, da nam škodijo, da nas poškodujejo. Na njihovo žalost in na našo srečo so nebesa še vidna, angeli še niso zapustili teh krajev. Sami dobro vedo, da se bo njihovo zaganjanje prej ali slej klavrno končalo.
Lov na čarovnice se vrača v brutalni obliki. Trditve, ki si jih je med zaslišanjem privoščila Tamara Vonta, so onkraj zdravega razuma. V ničemer nimajo opraviti z dejstvi in resnico; domnevo nedolžnosti, ki je temelj pravnega in etičnega reda, je postavila na osebno raven in sprevrgla v imperativ maščevanja. Govorila je take stvari, da se nikakor ne morem prisiliti, da bi jih ponovil. In ne samo to. Zaslišanje je jasno pokazalo, da gre za atentat na Demokracijo in družbo Nova24TV, ki nima nobene podlage, saj je zgrajen zunaj konteksta in v njihovi domišljiji.
Potem pravi, da so že obvestili organe pregona, zato lahko z Borisom v naslednjih mesecih pričakujeva policijsko, tožilsko in sodno procesiranje, in to še preden je postopek preiskave v državnem zboru končan. Drugače pač ne more biti, če vemo, kako se je začelo. Je lepo povedala nekdanja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek: preiskovalna komisija je bila ustanovljena za diskreditacijo političnih in ideoloških nasprotnikov. In to je dokončna smrt politične kulture, kolikor je je v teh krajih še ostalo.
V teh dneh premišljujem, kaj se je zgodilo in kaj je šlo s Slovenijo narobe. Se od življenja v komunizmu res nismo ničesar naučili? Ali pa se od njega nikoli nismo zares poslovili. Nekdanji sistem je bil zgrajen na laži, zavajanju in prisilni pokorščini, krvni in ideološki nasledniki so enaki, a le bolj sofisticirani: laž ni več neposredna, je spirala, ki jo zakrijejo s postmodernističnim besednjakom in z dvojnimi merili. Njihova resnica je njihovo mnenje. Ne bo trajalo večno.
Kakšen je že nauk Wagnerjeve zgodbe o Parsifalu?
