7.6 C
Ljubljana
četrtek, 2 februarja, 2023

Vlada pripravila »davčno reformo«, ki vam bo praznila žepe

Piše: Vida Kocjan

»Davčna reforma kot davčno maščevanje.« Tako je predloge sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini, ki jih je ministrstvo za finance 1. avgusta, sredi dopustov, poslalo v kratkotrajno javno objavo in medresorsko usklajevanje, komentiral mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Finančne uprave RS in eden najboljših poznavalcev davčne zakonodaje v državi.

Ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča iz kvote Golobovega Gibanja Svoboda, ki se na javne finance dokazano ne spozna (njegov največji dosežek je delo v dveh podjetjih, ki sta šli v stečaj), je pripravilo predloge sprememb štirih davčnih zakonov: o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in davčni upravi. Na ministrstvu so pri tem posebej poudarili, da pri spremembah zakonov sledijo več ciljem. Prvi je seveda (pričakovano, kakopak) odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, to je v času vlade Janeza Janše. S spremembami zakonodaje naj bi sledili tudi ciljem zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in boju z draginjo. Spremembe naj bi prinašale tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance, v slovenski pravni red pa prenašajo tudi direktive EU.

Spremembe pri dohodnini

Za državljane so zelo pomembne načrtovane spremembe zakona o dohodnini, s čimer, kot rečeno, odpravljajo zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in po katerem bi bile neto plače vseh zaposlenih v prihodnjih letih postopno višje. Zaradi višje splošne olajšave bi vsak zaposleni vsako leto prejel višjo neto plačo, v letu 2025 bi to zneslo eno mesečno neto plačo več. Golobovi zdaj to spreminjajo.

Za leto 2023 je po obstoječem, t. i. Janševem zakonu določena splošna olajšava v višini 5.500 evrov. Golobovi zdaj to znižujejo na 5.000 evrov, hkrati pa odpravljajo tudi postopno zvišanje davčne olajšave na 7.500 evrov v letu 2025. Splošna olajšava, ki velja za vse davčne zavezance enako, pomeni, da prihodki do te višine niso obdavčeni. Pomeni tudi znesek, ki zagotavlja t. i. socialno varnost. Hkrati je Janševa vlada določila, da se bo splošna olajšava letno usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Golobovi nameravajo tudi to odpraviti, četudi smo dnevno priča izredno naraščajoči inflaciji. Julija je bila ta 10,8-odstotna in bistveno višja od povprečja v državah z evrom. Še marca in aprila pa je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo. Tudi za naprej nam ne kaže dobro, Robert Golob, predsednik vlade, je že napovedal, da je njegov cilj okrog 10-odstotna inflacija, kar je za več kot desetino nad povprečjem evroobmočja. V času Janševe vlade je bila inflacija za več kot tretjino nižja od povprečja. Slovenija se je na lestvicah uvrščala v spodnji del, v Golobovem času smo v zgornjem delu lestvice.

Vse to Golobovih ne moti, delujejo pač tako, kot so obljubili pred volitvami. Prihajajo višji davki in znižanje plač, navkljub višjim življenjskim stroškom.

Izganjajo izobražene

Nadalje Golobovi izganjajo izobražene. Davčno stopnjo v petem dohodninskem razredu namreč z dosedanjih 45 odstotkov zvišujejo na 50 odstotkov. Ivan Simič je tako izračunal, da zaposleni, ki ima šestkrat višjo bruto plačo (od zajamčene), plača kar 18,5-krat višjo dohodnino. Pri bruto plači 1.000 evrov je dohodnine 64,64 evra, pri bruto plači 6.000 evrov, kolikor naj bi predvidoma prejemali visoko izobraženi in težko iskani poklici, pa je dohodnine že 1.195,94 evra ali 18,5-krat več. Simič opozarja, da je to lahko tudi ustavno sporno. Hkrati dodaja, da je bila v letih 2011 in 2012 najvišja dohodninska stopnja 41 odstotkov, zdaj pa bo ta kar 50-odstotna.

Najemnine bodo višje

Naslednja velika neumnost predloga davčnih sprememb Golobove koalicije je dodatna obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Janševa vlada je najemnine obdavčila s 15-odstotno davčno stopnjo, Golobovi nameravajo to zdaj povišati na 25 odstotkov. Hkrati pa ohranjajo višino priznanih normiranih stroškov. Povišanje davka je nenormalno visoko, dejstvo je, da se bo to prelilo v višje najemnine. Na slabšem bodo torej najemniki nepremičnin, med katerimi je največ mladih pa tudi starejših socialno ogroženih skupin prebivalstva.

Mag. Ivan Simič navaja, da bo zvišanje davčne stopnje imelo negativen učinek na število prijav, zdajšnja 15-odstotna davčna stopnja pa je boljša in bolj stimulativna za davčne zavezance, da prijavljajo dohodke iz naslova najemnin. Cvetelo bo tudi oddajanje nepremičnin na črnem trgu, pri tem pa ni nobenega jamstva, da bodo najemnine zaradi tega nižje. Praksa doslej je pokazala, da ni bilo tako. Tako je bilo tudi v letu, ko je vlada Marjana Šarca zvišala davek na oddajanje premoženja, nato pa so se najemnine drastično povišale. Vlada Janeza Janše je nato obdavčitev spremenila, Golobovi zdaj spet povišujejo.

Simič še dodaja, da nepremičnine v najem ne oddajajo le premožni, temveč tudi tisti, ki imajo v lasti nepremičnine zaradi dedovanja in jim je to vir preživljanja. Teh je številčno več kot pa premožnih, dodaja.

Normiranci skorajda nedotaknjeni

Pred volitvami je bilo veliko vpitja o spremembi obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za majhne podjetnike in samostojne podjetnike. Tudi v zdajšnjem predlogu sprememb je to omenjeno, vendar pa sprememba ne bo vplivala na sistem obdavčitve normirancev. Zakaj ni prišlo do večjih sprememb? Simič predvideva, da so na ministrstvu za finance ugotovili, da tudi volivci sedanje koalicije mogoče v veliki meri izkoriščajo ugodni davčni status normirancev.

Trošarine? Neznanka

Nekaj sprememb je predvidenih tudi pri trošarinah, po navedbah ministrstva naj bi s tem omilili posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Kakšni bodo učinki tega, je v tem trenutku nemogoče napovedati.

Direktorji bodo večni

Povsem nepotreben ukrep pa so spremembe pri zakonu o finančni upravi. Golobova vlada namerava ukiniti določbo, ki je bila sprejeta v času Janševe vlade. Ponovno želijo uvesti določbo, po kateri bodo direktorji posameznih finančnih uradov lahko direktorji v neskončnost. Simič pri tem navaja: »Nesprejemljivo je, da so nekateri direktorji finančnih uradov več kot deset ali več kot 15 let. Podobno, kot ima mandat generalni direktor Finančne uprave RS, bi ga morali imeti tudi direktorji finančni uradov.« S tem, ko želi Golobova vlada slednjim podeliti kar brezčasni mandat, onemogoča drugim, to je novim kandidatom, da se prijavijo na razpise. Dodajmo, da smo več desetletij iste obraze na mestih direktorjev območnih uradov gledali že v času socializma in prav to je čas, v katere nas želi vrniti vlada Roberta Goloba.

Olajšava za mlade: Pozabljena obljuba!

Robert Golob je pred volitvami obljubljal, da bo vlada pod njegovim vodstvom oprostila plačila dohodnine vse mlade, deset let jim je ne bo treba plačevati, to naj bi bila tudi pomoč pri reševanju njihovega stanovanjskega problema. In zdaj? Golobovi nameravajo uvesti znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 evrov za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 evrov za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti. To imenujejo posebna osebna olajšava za mlade. Na druge obljube so pozabili.

Dr. Matej Lahovnik: »Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke«

Prof. dr. Matej Lahovnik. (foto: arhiv Demokracije)

Dr. Matej Lahovnik: »Davčna reforma prejšnje vlade je šla v pravo smer in je bila tudi v skladu z usmeritvami OECD. Razbremenilo se je plače z davčnimi ukrepi v času prejšnje vlade. Šlo je za povišanje neto plač in povišanje bi bilo v naslednjih letih iz leta v leto še višje. Moram reči, da sem nad tem predlogom, ki ga je pripravila sedanja vlada, zelo, zelo neprijetno presenečen. Namreč, bistvo tega predloga je, da dviga davčne stopnje in znižuje rast splošne olajšave. Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke. S tem dodatno zapleteš poslovanje podjetjem in pa, seveda, življenje državljanom. Ne smemo tudi zanemariti, da bo to verjetno negativno vplivalo tudi na potrošnjo in zato se mi zdijo ti ukrepi dejansko problematični. Dvig davkov in odprava zviševanja splošne olajšave ob vse višjih življenjskih stroških in stroških poslovanja je nelogičen in škodljiv ukrep. Postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov je bil ob postopni rasti življenjskih stroškov smiseln, ob sedanji rasti življenjskih stroškov pa bi jo bilo smiselno kvečjemu takoj povišati, saj davčni prihodki z višjo inflacijo naraščajo, realni dohodki pa padajo.

Mag. Ivan Simič (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Mag. Ivan Simič: »Nepravilen je pristop, da pri spremembah davčnih predpisov navajaš, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki. Po mojem mnenju je to politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo.«

Vsi enaki v revščini

Recesija prihaja, o tem ni dvoma. Ko nič več od norih in bolj norih vladnih idej ne bo delovalo, se bo gospodarska katastrofa nadaljevala. Težko je verjeti, da se bosta Golob in njegova vlada spremenila. Sledenje agendi Levice in ulice se ne bo končalo. Bo pa izpolnjena njihova največja želja, saj bomo vsi enaki v revščini. Ob takem razpletu dogodkov in ob takih napovedih (ukrepov) se bo razlika v premoženju (če izvzamemo globalistične elite) zmanjšala, manj premožen in srednji razred bosta uničena oziroma se bosta zlila v en sam velik razred – revnih.

Vir: Kavarnahayek,wordpress.com

Največji sindikat zagovarja Golobovo znižanje plač in višje davke

Lidija Jerkič. (foto: montaža Mravljišče, STA)

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v Odmevih na TVS povedala, da preklic zviševanja plač podpirajo, ker menijo, da je sprejeta ureditev Janševe vlade resda zviševala plače, a ne na pravi način. Na drugi strani naj bi namreč razbremenjevala tudi kapital in v skupnem seštevku prinesla manko v državno blagajno. Takšno stališče ZSSS je marsikoga presenetilo. Sindikati se v svoji osnovi borijo za višje plače delavcev in jih domnevno uravnotežen državni proračun ne zanima. Praviloma podpirajo tudi zniževanje davkov, ne pa njihovo zvišanje. Predlog popravkov davčnih zakonov, ki jih je pripravila Golobova vlada, namreč v splošnem predvsem zvišuje obdavčitve, tako zaposlenih kot podjetij. Zvišuje tudi obdavčitev najemnin. Stališče ZSSS je morda bolj razumljivo v luči podatka, da gre za sindikalno zvezo, ki jo obvladuje vladna stranka SD. Med drugim je bil njen prejšnji predsednik Dušan Semolič kandidat SD za poslanca na volitvah v državni zbor.

Poudarki:

Golobovi nameravajo znižati splošno dohodninsko olajšavo na 5.000 evrov, hkrati v Avstriji ta davčna olajšava znaša 11.000 evrov.

Slovenija se uvršča med države, ki delo najbolj obdavčujejo, zato je država davčno najmanj konkurenčna, slovensko gospodarstvo pa manj produktivno.

Vlada Janeza Janše je z zakonom o dohodnini spremenila zneske splošne olajšave, hkrati je določila, da se bo olajšava spreminjala skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Golobova vlada namerava zdaj to izničiti.

Z Golobovo spremembo davčne zakonodaje bo prihodnje leto vsak zaposleni prejel nižjo neto plačo.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine