Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je v zadnjih izdihljajih golobizma Slovenija doživela še eno ponižanje, saj po zadnjih podatkih po gospodarskih merilih zaostaja tudi za Hrvaško in vse bolj postaja evropski gospodarski bolnik. Delegacija Evropske ljudske stranke z Manfredom Webrom na čelu je prejšnji teden odločno podprla slovenske desne stranke in hkrati zavrnila zahteve evrosocialistov, naj izključi Janeza Janšo ter Slovensko demokratsko stranko. Pišemo o tem, kako je Golobova vlada poskrbela za to, da je skupina nevladnih levičarskih aktivistov z imenom Glas ljudstva dobila davkoplačevalske milijone in tako poskrbela, da so slednji dobro preskrbljeni in živijo na veliki nogi. Slovenski kmetje so vladi predstavili svoje zahteve ter sporočili, da se ne bodo več pustili prenesti žejne čez vodo. Potrebni so konkretni ukrepi in ne le leporečenje. V intervjuju za Demokracijo je tokrat spregovorila predsednica Slovenske ljudske stranke Tina Bregant, objavljamo pa tudi intervjuje z Alenko Jeraj, poslanko v državnem zboru, ter Brankom Grimsom, poslancem v Evropskem parlamentu. Z Demokracijo boste vedeli več!
Slovensko gospodarstvo trpi zaradi padca izvoza, zlasti v avtomobilski in kovinski industriji, medtem ko Hrvaška s 16,2 milijarde dolarjev v letu 2024 v turizmu cveti. Hkrati so izredno uspešni pri črpanju evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (RRF). Slovenija pa denar pušča v Bruslju; pri črpanju evropskih sredstev smo med 27 državami EU na dnu lestvice. Nadalje je v Sloveniji pod Golobovo vlado indeks ekonomske svobode padel s 70,5 leta 2022 na 65,9 leta 2024, medtem ko je Hrvaška napredovala na 67,7. Strokovnjaki poudarjajo, da je to posledica višjih davkov in birokracije, ki dušijo podjetja. Slovenska podjetja selijo svoje sedeže na Hrvaško. Zadnji znan primer je tudi Petrol, ki je napovedal selitev funkcij na Hrvaško. Kot razlog navajajo nevzdržno vladno politiko v Sloveniji.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Enotnost evropske desnice ter evrolevičarski računi brez krčmarja
Obisk delegacije EPP je bil dejansko načrtovan že dolgo časa, pri čemer se očitno EPP drži tradicije, da obišče države članice pred nacionalnimi parlamentarnimi volitvami. Teh obiskov je bilo v Sloveniji doslej že kar precej. Zato je bilo mogoče pričakovati, da bo Weber na skupni tiskovni konferenci z Janezom Janšo (SDS) in Jernejem Vrtovcem (NSi) podprl pomladne stranke, ki so del te skupine. »Kot vodja skupine EPP upam, da bodo naše stranke na prihajajočih volitvah v Sloveniji dobile mandat za uresničevanje naših prednostnih nalog,« je na novinarski konferenci v Ljubljani v četrtek, 5. februarja, dejal Weber in izpostavil prioritete: krepitev konkurenčnosti in gospodarske moči, krepitev varnosti in nadaljevanje dela za ustavitev ilegalnih migracij. Spomnil je tudi, da Slovenija zaradi sedanje vlade zaostaja na področju krepitve svoje gospodarske moči. »Države, kot je Hrvaška, zdaj dosegajo enako raven kot Slovenija, kar kaže, da je stabilna desnosredinska vlada, kot jo imajo na Hrvaškem, prednost,« je ocenil. No, v času Webrovega obiska se je celo izkazalo, da nas je Hrvaška po kupni moči dejansko že prehitela.
Sporno predvolilno kadrovanje in kako so uničili Keršmanca
V zadnjih tednih pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 22. marca, je vlada Roberta Goloba izvedla serijo kadrovskih odločitev, ki so v javnosti vzbudile resne pomisleke glede časovnice, transparentnosti, zakonitosti in političnih motivov. Posebno odmeven je primer dr. Cirila Keršmanca, razpravnega sodnika z dolgoletnimi izkušnjami, ki je bil kratek čas kandidat za ustavnega sodnika in ki je po mnenju mnogih postal tarča koordinirane diskreditacijske kampanje. Postopek imenovanja ustavnih sodnikov se je odvil v okviru zadnje (!) redne seje državnega zbora pred volitvami. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je najprej predlagala trojico kandidatov: Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Ko je postalo jasno, da Kresalova nima zadostne podpore, je njen predlog umaknila in namesto nje predlagala Cirila Keršmanca, ki je že prejel pozitivno mnenje mandatno-volilne komisije.
Izbranim nevladnikom skoraj 40 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja
Glas ljudstva se javnosti predstavlja kot neformalna, neodvisna civilnodružbena iniciativa, mreža 103 organizacij in gibanj; deluje brez pravne oblike, brez transakcijskega računa, brez davčne številke in brez formalnega vodstva. Uradno naj bi šlo za horizontalno združenje brez hierarhije, brez ustanoviteljev in brez institucionalne strukture; združenje odločitve sprejema kolektivno in deluje izključno na prostovoljni osnovi. V praksi pa se pred javnostjo pojavlja prepoznavna skupina posameznikov, z jasno medijsko izpostavljenim obrazom in politično artikuliranimi zahtevami, ki od nastanka iniciative novembra 2021 aktivno sooblikuje politični prostor. Ob tem se odpira ključno vprašanje: kako »neodvisna« je v resnici iniciativa, ki sama nima pravnega statusa, njene članice pa v času aktualne vlade prejemajo desetine milijonov evrov javnih sredstev?
Intervjuji: Tina Bregant, Alenka Jeraj in Branko Grims
“Nismo »vsi isti«. Trenutni vladajoči so prag dostojnega spustili izredno nizko. Napake se zgodijo in naredi jih vsak, ki kaj dela, a zavestno zavajanje in laganje, kar po tekočem traku – no, to pa je vsaj zame nekaj novega v moderni politiki. Izraz politik so tako onečastili, da se mladi ne upajo več deklarirati ali podati v politiko. Marsikje so kadrovali po strankarski pripadnosti in delali »čistke« po institucijah. Izvajali so politiko prejšnjega režima. Leta 1991 smo se tega načina že enkrat rešili. Upam, da bomo 22. marca 2026 ponovno pokazali, da želimo v prihodnost usmerjeno politiko,” je v intervjuju za Demokracijo povedala Tina Bregant, zdravnica, ljubljanska mestna svetnica ter predsednica SLS.
Vabljeni tudi k branju intervjuja z Alenko Jeraj ter Brankom Grimsom.
Kmetje na protestu: Ne prosimo več, zahtevamo konkretne ukrepe
V petek, 6. februarja, so se slovenski kmetje zbrali na mirnem protestu pred državnim zborom v Ljubljani. Protest se je začel ob simbolični uri, ob 12.05, pet čez dvanajsto. Organiziralo ga je Združenje slovenske kmečke iniciative pod vodstvom Boštjana Slemenška. Pridružile so se tudi druge kmetijske organizacije, kot so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije in druge.Protest je potekal brez traktorjev, udeležilo pa se ga je več sto kmetov. Glavni namen je bil izraziti nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi in politiko do kmetijstva; poudarjali so, da se oblast norčuje iz kmetov, jih ne spoštuje dovolj in jim nalaga nesprejemljive obremenitve. Na protestu so kmetje ponovili in javno predstavili svoje zahteve. Kmetijske organizacije so namreč že v drugi polovici januarja na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poslale 16 protestnih zahtev, od tega štiri prednostne.
Golobova vlada v svojem mandatu namenila na milijone evrov za migrante
Temeljna naloga oz. namen vsake vlade ali oblasti je, da skrbi za interese in blaginjo naroda, ki mu vlada in ga predstavlja. A po teh kriterijih velika večina liberalnih vlad držav članic EU pogrne na celi črti, kar velja tudi za trenutno levičarsko Golobovo vlado. To se jasno odraža tudi v migrantski politiki, ki jo namesto dolžnosti do naroda in skrbi za varnost slednjega vodijo ideološki in finančni interesi liberalnega in levičarskega vladajočega razreda. Golobu so na oblast pomagali »migrantoljubni« nevladniki, koalicijo pa je sestavil tudi z nekaterimi izjemno promigrantskimi levimi strankami. Ves čas njegove vladavine se ogromna sredstva iz žepov davkoplačevalcev namenjajo za migrante, ki velikokrat izkoriščajo zakonodajo, najverjetneje pa jim prav levičarski nevladniki svetujejo, kako lahko to počnejo.
The Last of Us: Zakaj je bolje voliti desnico kot levico
Serija The Last of Us je povzeta po istoimenski videoigri in je zasnovana na mikološki znanosti. Gliva glavatec (Cordyceps), ki v naravi parazitira mravlje in nad njimi prevzame nadzor v smislu dirigiranega obnašanja, v seriji mutira, kar pomeni, da se spravi nad ljudi, ker lahko preživi visoko človeško temperaturo, in civilizacija se zaradi množične globalne okužbe čez noč zruši. Pri seriji je zanimivo, da je dogajanje po padcu civilizacije predstavljeno zelo realistično oz. je verjetno, da bi se nekaj podobnega s človeško družbo v podobnih okoliščinah tudi v resnici dogajalo. V seriji po razpadu in padcu civilizacije oblast na območju ZDA prevzame FEDRA, izmišljena ameriška zvezna agencija za odzivanje na nesreče, saj je to edina državna institucija, ki konec civilizacije v ZDA preživi. Nad preživelimi ljudmi v mestih vzpostavi brutalno vojaško diktaturo. Na drugi strani se na podeželju vzpostavi stanje, v katerem je vsak posameznik zase in proti vsem ali pa se ustanavljajo zametki plemenske družbe, torej stanja, ko se več posameznikov združi v skupnost, podobno plemenu, ta pa na brutalen način tekmuje za preostale dobrine z drugimi tovrstnimi »plemenskimi« skupinami in posamezniki.
V novi Demokraciji objavljamo tudi tokrat pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Jože Biščak, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Stane Granda, Miro Petek, Matevž Tomšič, Mitja Iršič in Janez Remškar.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
