Piše: M. Bo.
Danes je v Vili Mayer v Šoštanju potekala predstavitev knjig »Vzporedni mehanizem globoke države« avtorja Rada Pezdirja in »Velikani slovenske osamosvojitve in Udba« avtorja Igorja Omerze. Na pogovornem večeru v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založba Nova obzorja, ki ga je vodil glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak, je sodelovala tudi Judita Čas Krneža, profesorica in občinska svetnica Občine Šoštanj.
Raziskovalca in publicista Igor Omerza in Rado Pezdir sta leta 2018 skupaj napisala knjigo »Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB«, sicer pa se Omerza bolj posveča družbeno-političnemu pogledu na slovensko polpreteklo zgodovino, Pezdirja pa v tem smislu nekoliko bolj zanima ekonomski vidik. Sicer je oboje tesno povezano, o čemer govori tudi najnovejši film Vzporedni mehanizem, ki je bil posnet po Pezdirjevi uspešnici. Na TV Slovenija si ga lahko ogledate jutri (četrtek, 5. maj) ob 21.20.
Kaj je bila Udba?
Uvodoma je Igor Omerza pojasnil, kaj je tajna politična policija oziroma varnostna služba, ki se je je kljub različnim poimenovanjem oprijel izraz Udba, sploh bila: Ni varovala države kot take, pač pa komunistično elito, ki je z njo ohranjala oblast 45 let. Udba je nadzirala medije in vse morebitne »razredne sovražnike«, jih zasledovala in vohunila za njimi, poleg tega je tudi izvajala umore, ugrabitve, bombne napade (tudi v tujini), ne nazadnje pa je po drugi svetovni vojni sodelovala pri množičnih pobojih, v katerih je življenje izgubilo kar okoli 100.000 ljudi.
Udbovci so se ukvarjali tudi z ekonomijo
Udbovci pa so se ukvarjali tudi z ekonomijo, seveda po naročilu partije, in marsikateri Udbovec je v času tranzicije praktično čez noč postal bogat kapitalist. O tem govori knjiga »Vzporedni mehanizem globoke države«: kako so pred padcem Berlinskega zidu izvozili družbeni kapital v tujino in kako se je ta začel vračati v Slovenijo kot zasebni kapital in začel odkupovati slovensko ekonomijo ob pomoči NLB – s krediti, ki jih nikoli ne bi smelo biti. In slovenski bančni sistem je implodiral, obremenil je nas vse za pet milijard evrov, kriza 2009-2013 pa je bila v Sloveniji veliko hujša kot v drugih državah vzhodne in centrale Evrope, je pojasnil Rado Pezdir. Orisal je tudi, kako je sam ‘zašel’ v Arhiv RS in kako so ga že prvi dokumenti presenetili. Sicer pa je tudi izrazil hvaležnost Demokracija Magazin Touru, saj brez njega ljudem ne bi mogel predstaviti svoje raziskave, s katero se je ukvarjal šest let; mnogi v državi namreč še danes raje gledajo stran.
Izobraževalni sistem potrebuje spremembe
Judita Čas Krneža je poudarila, da bi bilo v izobraževalnem sistemu treba marsikaj spremeniti, sploh glede polpretekle zgodovine, v kateri je »preveč partizanov in Tita«, glede teorije spola, ki ruši osnovno celico – družino (oče, mati, otrok) in glede domoljubja, ki bi ga v šolah moralo biti več. Mi smo ponosni, da smo Slovenci, če kdo pride k nam, naj prevzame našo kulturo in jezik, ne pa, da ima pogosto še več pravic. Opozorila je tudi, da so nekatere fakultete, na primer FDV, prave »valilnice levih«; tudi to bi bilo treba spremeniti, je prepričana.
Podobno je z mediji
Pa ne gre le za šolstvo, je nadaljeval Omerza, gre tudi za mediji. Ob smrti Janeza Stanovnika, ki se je kot predsednik predsedstva SRS do konca zavzemal za ohranitev Jugoslavije, so mediji pisali, da je umrl »predsednik osamosvojitvenega predsedstva« (op. a.: Omerza je napisal tudi knjigo »Pravi obraz Janeza Stanovnika«). In iz številnih drugih primerov v medijih se vidi, da ne spoštujejo temeljev slovenske državnosti. Po njegovem mnenju pa bi morali poznati tudi ljudi, ki so razvijali idejo o slovenski samostojnosti, ta pač ni kar padla z neba, razvijali so jo zlasti emigranti v tujini, saj je bilo pri nas to strogo prepovedano.
Sogovorniki so razpravljali tudi o vlogi Milana Kučana, ki je bila ključna pri ohranitvi vzporednega mehanizma oziroma njegovem prenosu v samostojno Slovenijo, o tem, zakaj po osamosvojitvi lustracija ni bila mogoča, o nedavnih volitvah in še marsičem zanimivem. Na vprašanje Jožeta Biščaka, kdaj bo Slovenija dosegla soglasje, da je potrebna odprta kritična razprava tudi o tej plati naše zgodovine, pa je Pezdir duhovito odgovoril: »Ko bo mene in Igorja zveza združenj borcev povabila na pogovorni večer.«
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
