Vodja SDS Janez Janša se v Washingtonu udeležuje več srečanj konservativcev, med drugim foruma Globalnega zavezništva desne sredine (IDU). Ta ga je avgusta imenovalo za častnega člana svetovalnega odbora.

Forum IDU vsako leto združuje konservativne politike iz sveta, ki razpravljajo o aktualnih problemih. Janez Janša se je v četrtek udeležil razprave o vojni v Evropi in obnovi ozemeljske celovitosti Ukrajine ter glede na objavo na Twitterju govoril o nujnosti nadaljnje širitve zveze Nato.

V okviru Mednarodne demokratske unije, ustanovljene 1983, deluje več kot 80 različnih političnih strank, ki se zavzemajo za svobodo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in vladavino prava. Med ustanovnimi člani so bili britanska premierka Margaret Thatcher, tedanji podpredsednik ZDA George Bush starejši, pariški župan in kasnejši predsednik Francije Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl in številni drugi strankarski voditelji.

Pred začetkom foruma v Washingtonu so izpostavili, da je zasledovanje poslanstva unije dandanes še toliko pomembnejše, saj se pojavljajo ekonomski in geopolitični izzivi, iščejo rešitve v dobavni verigi v boju zoper visoko inflacijo, soočati pa se je treba tudi z realno grožnjo vojne, ki jo predstavlja Putinov režim v Ukrajini. Ker so številni civilisti že izgubili življenje, vojna pa se še nadaljuje, se forum zavzema za nadaljevanje pomoči Ukrajini. Njihov boj za svobodo namreč navdihuje in spodbuja vse.

Na sobotni dogodek pridejo znana imena ameriške politike

Danes bo gost na sprejemu pred sobotno gala večerjo Kluba mladih newyorških republikancev, na katerem bo beseda tekla o ameriški in transatlantski politiki. Na sobotni gala večerji bodo posebni gostje tudi sin bivšega predsednika ZDA Donald Trump mlajši, Jack Posobiec, bivši newyorški župan Rudy Giuliani, Trumpov politični svetovalec Roger Stone ter zvezna kongresnica iz Georgie Marjorie Taylor Green. Prišel naj bi tudi bivši strateg predsednika ZDA Steve Bannon in številne druge osebnosti ameriške politične desnice.

Janša: le trije evropski voditelji verjeli, da se bo Ukrajina borila

Predsednik Janez Janša je v pogovoru dejal, da so bili na začetku le trije evropski voditelji, ki verjeli, da se bo Ukrajina borila in da Rusija ne bo uresničila svojega plana ter zavzela Ukrajine v 10 dneh. Izpostavil je, da je na žalost večina drugih verjela, da bo Rusija zmagala.

Poudaril je, da sta za neuspeh Rusije zaslužna dva pomembna faktorja: enoten in močen odziv Ukrajine in refroma vojske pod bivšim ukrajinskim predsednikom Porošenkom. S temi reformami in pomočjo ZDA, Združenega Kraljestva in Kanade je Porošenko zgradil ter posodobil ukrajinsko vojsko, ki je bila pred tem zastarela in po Sovjetskem vzoru.

Če se ne širi NATO, se širi nekdo drug

Predsednik SDS-a je opozoril tudi, da zaradi nekaterih strateških napak danes ljudje v Ukrajini. Ena izmed teh je bila blokada pristopnih pogajanj Ukrajine in Gruzije v NATO leta 2008. Dejal je, da “če se ne širi NATO, potem se širi nekdo drug. In to si je pomembno zapomniti tudi za v prihodnje.”

V govoru je Janša posvaril pred retoriko, da je ne glede na vse vojno potrebno ustaviti, v duhu katere se ne podpira Ukrajine, ampak mir in mirovna pogajanja. Dejal je, da taka retorika podpihuje dejanja Moskve in skrajno levico v Evropi, ki je tradicionalno proruska.

Predsednik je obsodil počasnost odziva Evrope in NATA ter razložil, da je Putin verjel, da lahko izsiljuje Evropo, saj ta ponavadi ne reagira (hitro). Delno je Putin imel prav, kar se je pokazalo v počasnosti dostave vojaške pomoči Ukrajini. “Če bi bilo raketno in protiletalsko orožje dostavljeno pravočasno, v Ukrajini ne bi bilo takega uničujočega učinka na strateško infrastrukturo,” je komentriral predsednik SDS Janša. Ob tem je spomnil, da tudi Rusi nimajo neomejenega števila izstrelkov.

Pred enim letom ni nihče verjel, da se bo Finska pridružila NATO

Politično gledano je predsednik izpostavil, da je Putin pospešil širitev Nata. Pred letom dni ni nihče verjel, da se bo Finska pridružila NATU ali da bo Evropa povečala vojaške izdatke. Poleg tega, prvič v zgodovini potekajo resne razprave, kako uskladiti orožarsko logistiko, ki se je izkazala za velik problem. Predsednik je opozoril tudi, da kljub temu, da Evropa veliko troši za vojsko, poraba ni racionalna.

Ob koncu je predsednik dejal, da moramo biti večno hvaležni Ukrajini, ki brani Evropo. Obsodil je (začetno) sodelovanje zahodnih podjetij z rusko vojaško industijo, ampak dejal, da tudi Rusiji zmanjkuje sodobne tehnologije. Končal je z mislijo, da bolj kot povečamo dobavo sodobnega orožja Ukrajini, hitreje se bo vojna končala.