Piše: C.R.
Danes se je začel 16. Blejski strateški forum, ki letos poteka pod naslovom »Prihodnost Evrope«. Med gosti je več predsednikov vlad evropskih držav. Glavne teme so spopadanje s Covid-19 epidemijo, širjenje Evropske unije na Zahodni Balkan in njena krepitev ter zelena in digitalna preobrazba.
9.30 Blejski strateški forum se je uradno začel.
9:54 Blejski strateški forum je nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Poudaril je, da v kriznih časih epidemije potrebujemo solidarnost in olimpijski duh.
10:03 Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je v pozdravnem govoru pozdravil vse goste in predstavil glavne teme letošnjega foruma. Poudaril je, da se Evropska unija sooča z mnogimi krizami. »Optimizem iz leta 2004 se je preobrazil v politični realizem in celo pesimizem«.
10:12 Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v svojem pozdravnem govoru. Poudaril je, da si bodočnosti EU ne moremo predstavljati brez Zahodnega Balkana. Govoril je o pomembnosti zelene in digitalne strategije. Obenem pa je opozoril, da je treba ob tehnološkemu napredku in digitalnem svetu zagotoviti privatnost državljanov.
10:25 Slovenski predsednik vlade Janez Janša je nagovoril goste v pozdravnem govoru. »Pred tridesetimi leti smo Slovenci ustanovili svojo državo« je povedal na začetku govora. Poudarl je, da se današnja EU močno razlikuje od unije v času slovenskega vstopa in prvega predsedovanja EU. Zatem so nastopile različne krize. »Dejanja EU morajo biti strateška in dolgoročna. Prizadevamo si za Evropo, ki je svobodna in v dobrih odnosih sama s seboj in s svojimi sosedami«. Rekel je, da so glavne vrednote EU solidarnost, subsidiarnost in medsebojno spoštovanje in opozoril, da je Evropska unija sama včasih pozabila na te temeljne vrednote. »Danes obstajajo različne vizije o prihodnosti Evrope, zato je potrebna odprta razprava o naši bodočnosti, le tako se lahko medseboj razumemo«. V prihodnosti potrebujemo močno Evropo utemeljeno na evropski civilizaciji in na močnih državah članicah, je še poudaril.
10:30 Začetek panela voditeljev »Prihodnost Evrope – Stati in obstati«. Uvodni govor je imel predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. “Vsak dan moramo delovati v skladu z evropskimi vrednotami iz naših pogodb in dogovorov”, je poudaril. V luči dogodkov v Afganistanu je pohvalil države izven EU, ki so sprejele afganistanske prosilce za azil, ter bil razočaran, da evropske države niso pripravljene po tem vzoru sprejeti več afganistanskih migrantov.
10:50 Na odru so svoja mesta v prvem panelu zasedli češki, slovaški, slovenski, grški, madžaraski, hrvaški in srbski predsedniki vlade Andrej Babiš, Eduard Heger, Janez Janša Kyriakos Mitsotakis, Viktor Orban, Andrej Plenković in Aleksandar Vučić, ter Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, Pietro Parolin iz Vatikana, David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta in Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije za demografijo in demokracijo.
11:00 Janez Janša: »Glavni namen politike je koordinacija različnih interesov. Politik mora govoriti resnico in uresničiti svoje obljube«
11:10 Grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis se je odzval na uvodni govor Sassolija. Glede sprejema afganistanskih migrantov je povedal, da si ne želi ponovitve katastrofalne migracijske krize iz leta 2015.
11:15 Janez Janša je glede migracij povedal, da si nobena država članica ne želi ponovitve situacije iz leta 2015.
11:25 Viktor Orban glede migracij: » Bil sem prvi, ki se je boril proti konceptu, ki ga zagovarja predstavnik Evropskega parlamenta. Takoj sem opozoril, da takšna politika in pristop lahko uničita kulturno identiteto Evrope, saj v Evropo prihajajo neznanci, posledice tega pa so lahko terorizem in družbene težave«. Orban je opozoril, da se zaradi afganistanske situacije znova soočamo s to težavo. »Če ne želimo, da spor glede migracij uniči EU, moramo dati državam članicam proste roke glede odločanja o migracijah. To je edini način«, je še dodal.
11:36 Češki predsednik vlade Andrej Babiš: »Pozabljate, da so bile nezakonite migracije povezane z več terorističnimi napadi.«
12:00 David Sassoli je zaskrbljen zaradi Orbanovega odnosa do migracij. Trdi, da je moto EU: »Združeni v raznolikosti«. Orban odgovarja, da so vsi migranti, ki prihajajo muslimani, zato je zgodovinska izkušnja baltskih držav in Madžarske, saj so bile v zgodovini okupirane iz strani muslimanov. »Prihajajo le muslimani, ki spreminjajo sestavo naše celine. To je izziv za našo krščansko kulturno identiteto«.
12:40 Začetek panela bivših evropskih voditeljev »Prihodnost Evrope – Izkušnje štejejo«. Gostje so bivši član Evropskega parlamenta Elmar Brok, bivši predsednik vlade Slovaške Mikulas Dzurinda, bivši predsednik Nacionalnega sveta Avstrije Andreas Khol, španska bivša zunanja ministrica Ana Palacio, bivši predsednik vlade Slovenije Lojze Peterle, profesor Jacques Rupnik in bivši češki predsednik vlade Mirek Topolanek. Pogovor moderira bivši slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
12:50 Profesor Jacques Rupnik o talibanih in situaciji v Afganistanu: » Velika lekcija iz Afganistana je, da lahko podpirate razvoj demokracije drugje, ne morete pa ga vsiliti«.
13:00 Bivši predsednik Nacionalnega sveta Avstrije Andreas Khol je mnenja, da smo prišli do konca ere v kateri so zahodne države imele misionarsko funkcijo uveljavljanja človekovih pravic in demokracije v tujih državah tudi proti volji tamkajšnjih ljudstev.
13:18 Lojze Petrle: » Dve osnovni ideji očetov EU sta spoštovanje človeškega dostojanstva in sodelovanje. V času tehnoloških sprememb moramo znova premisliti kaj to pomeni.« Izpostavil je tudi vprašanje identitete, ki je za Srednjo Evropo še vedno pomembna, medtem ko so nekateri v EU mnenja, da gre za stvar preteklosti.
13:38 Bivši češki predsednik vlade Mirek Topolanek je pohvalil slovensko vlado zaradi predsedovanja EU, zavračanja ilegalnih migracij in spoštovanja svobode govora.
13:45 Lojze Peterle, bivši slovenski predsednik vlade, je glede Covid-19 ukrepov mnenja, da potrebujemo novo evropsko zdravstveno zvezo. Verjame, da je potrebno več sodelovanja v tej smeri.
14:00 Bivši predsednik Nacionalnega sveta Avstrije Andreas Khol o kritikah do Poljske in Madžarske: »Mislim, da druge članice EU ne bi smele pozabiti na preteklost Poljske in Madžarske, ki sta se soočali s svojetsko okupacijo.«
14:09 Bivši slovaški predsednik vlade Mikulas Dzurinda o Madžarski in Poljski: »Vprašanja glede LGBTQ+ skupnosti, glede istospolnih parov, ki bi radi posvojili otroke, pa tudi glede migracij, so povezana s kulturno in religijsko identiteto določene države. Zato bi se morala reševati na nacionalni stopnji.«
15:00 Začetek panela »Post-epidemijsko okrevanje: Priložnost za boljši jutri?«. Sodelujejo Valerio De Luca, predsednik sveta Task Force Italia in Zavezništva globalnih investitorjev, Lylana Pavlova, podpredsednica Evropske investicijske banke, Klaus Regling, direktor Evropskega mehanizma stabilnosti, Odile Renaud-Basso, predsednik Evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj, Miroslav Singer, ekonomist in direktor CEE Holdinga, Andrej Šircelj, slovenski finančni minister, Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije in László Wolf iz OTP Bank.
15:15 Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: »Še vedno ne vemo točno kakšne bodo dolgoročne posledice trenutne zdravstvene krize na ekonomijo.«
16:38 Začetek panela voditeljev »Prihodnost Evrope – Širitev«. Uvodni govor je imel predsednik Slovenije Borut Pahor. »Zahodni Balkan je del Evrope in bi moral imeti besedo pri njeni prihodnosti«, je poudaril. Dodal je, da mora biti sprejem zahodnobalkanskih držav prioriteta za EU.
16:48 Na odru so svoja mesta zasedli Šefik Džaferović, član predsedstva Bosne in Hercegovine, slovenski predsednik vlade Janez Janša, predsedujoči predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić, predsednik vlade Kosova Albin Kurti, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, predsednik Bolgarije Rumen Radev, predsednik vlade Albanije Edi Rama, predsednica Moldavije Maia Sandu, visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt, evropski komisar za sosednje države in širitev Oliver Varhelyi in predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev.
17:00 Janez Janša: »Vprašanje širitve je vprašanje prihodnosti Evropske unije.« Glede morebitne koristi, ki bi jo imele države članice s širitvijo EU na Zahodni Balkan je rekel, da gre za vizijo ustanovnih očetov EU.
17:10 Evropski komisar za sosednje države in širitev Oliver Varhelyi:»Posvetiti se moramo vsem stopnjam integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.« Dodal je, da je ključnega pomena tudi motivacija zahodnobalkanskih držav, da se integrirajo v EU.
17:25 Poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki je poudaril, da so nekatere poljske demokratične institucije starejše od 1.100 let in da zato Poljska ne želi poslušati pridig glede demokracije od zahodnoevropskih držav. »V času komunizma smo se borili za vladavino prava in za demokracijo.« Dodal je, da bodo največje težave Evrope v prihodnosti množične migracije ter da je treba sprejeti in integrirati zahodnobalkanske države, saj je potrebna združena Evropa.
17:50 Bolgarski predsednik Rumen Radev je pozdravil organizacijo foruma, ki je omogočil odprt dialog glede Zahodnega Balkana.
18:02 Janez Janša: »Širitev je strateško vprašanje. Ne gre za tehnično, temveč za politično vprašanje.« Dodal je, da se nekatere države članice niso hotele odzvati vabilu na letošnji forum.
18:45 Začetek panela »Prihodnost Evrope – Raznolikost in konsenz«. Gostje so François Decoster, predsednik evropske stranke Obnovimo Evropo, Olgierd Geblewicz iz Evropske ljudske stranke, Giorgia Meloni, predsednica Evropskih konservativcev in reformistov, Christophe Rouillon, predsednik Evropske socialistične stranke, Christa Schweng, predsednica Evropskega ekonomskega in socialnega odbora, Apostolos Tzitzikostas, predsednik Evropskega odbora za regije, Manfred Weber, vodja skupine Evropske ljudske stranke, Marco Zanni, predsednik evropske stranke Identiteta in demokracija.
Ob istem času poteka tudi panel »Prihodnost Evrope – Evropske vrednote«.
19:00 Olgierd Geblewicz iz EPP: “Potrebujemo močno Evropo, ki je blizu ljudem”. Poudaril je, da so glavne evropske vrednote subsidiarnost, ki upošteva oblasti na vseh stopnjah, vključujoč lokalne in regionalne, kohezija, ki omogoča vsem državljanom enake pravice in vladavina prava, ki omogoča razprave o oblikovanju zakonov, ki se jih, ko se enkrat sprejmejo upošteva.
19:15 Predsednica Evropskih konservativcev in reformistov Giorgia Meloni je rekla, da federalisti hočejo vzpostaviti super-državo, ki je po njenem mnenju škodljiva za evropske narode. Prav tako je bila kritična do tega, da osrednji mediji vse, ki hočejo zavarovane meje označujejo za rasiste in vse, ki se zavzemajo za tradicionalno družino za homofobe. »Preprosto ne verjamemo v evropsko super državo, nasprotno od tega podpiramo model konfederacije«. Opozorila jev tudi na to, da je načelo subsidiarnosti sicer vključeno v EU pogodbe, vendar pa se ga namerno ignorira.
19:40 Vodja EPP Manfred Weber se strinja z Georgio Meloni, da noče super-države, vendar pa kljub temu hvali evropsko integracijo, ki naj bi pripomogla k ublažitvi posledic epidemije.
19:55 Marco Zanni, predsednik evropske stranke Identiteta in demokracija: »Evropsko sodelovanje je dobro, vendar pa smo proti EU vojski, saj EU ni nacionalna država, ni narod in ni federacija. Nevarno bi bilo ustvariti EU vojsko.« Je pa pozdravil možnost sodelovanja med evropskimi narodi na področju obrambe.
20:00 Giorgia Meloni: “Nisem proti ideji skupne obrambe, vendar pa ne moremo imeti skupne obrambe, če nimamo skupne zunanje politike. Evropska unija pa je nima. To smo videli pri afganistanski krizi, ko so vsi govorili le o beguncih.” Dodala je, da bi EU morala biti politični in ne birokratski velikan, kot je danes.
20:15 Večerja za povabljene goste, na kateri jih bosta nagovorila župan Bleda Janez Fajfar in beloruska aktivistka Svetlana Tihanovska.
22:00 Začetek zadnjega današnjega enournega panela »Zasedanje nočnih sov«, na katerem gostujejo slovenski minister za digitalno transformacijo Mark Boris Andrijanič, podpredesdnik globalnih zadev in komunikacije Facebooka Nicholas William Peter Clegg in profesor Jure Leskovec iz Standfordske univerze.
