Avtorica: Lea Kalc Furlanič
»Slovenija si je izvolila oblast, ki se zavzema za zrušitev sistema, ki ji je omogočil priti na oblast,« je nedavno na TW zapisal podjetnik in politični komentator Edvard Kadič. Pojasnjuje, da gre za parafrazirano Sokratovo razmišljanje o koncu demokracije, ki pravi, da bo demokracija zaradi svoje narave na oblast pustila tudi tiranom, ti pa jo bodo zaradi svoje narave preprosto ukinili.
Ob tem Edvard Kadič še poudari: »Smo v demokraciji in kapitalizem je ta čas naš ekonomski sistem. Levica, ki je naravno proti kapitalizmu, je med zadnjimi državnozborskimi volitvami prišla na oblast. Pričakujem, da ne bo izdala svojih volivcev in da se bo trudila za spremembo najprej ekonomskega in nato tudi širšega družbenega sistema.« Ob vse večjih trenjih v slovenski družbi, politiki, zunanji politiki, gospodarstvu, medijih je pogovor s Kadičem odstrl marsikatero iskro, pomenljivo in modro misel, trditev in opažanje.
DEMOKRACIJA: Raven komunikacije v državnem zboru je dosegla dno. Predsednica državnega zbora se obnaša, kot bi bila le predsednica koalicije, ne pa vseh poslancev. Imate o tem kakšno posebno mnenje? Čemu pripisujete njeno retoriko?
Kadič: Nizka raven komuniciranja je bila nekakšna vodilna tema spremljanja dogajanja že v prejšnjem parlamentu. V novem sklicu parlamenta pa je nagovor Urške Klakočar Zupančič to raven postavil še niže. Njen nagovor skriva v sebi dve dimenziji. Prvič, gospa je neizkušena v javnem nastopanju. Ne razume (še), da ni več širše družbeno nepomembna sodnica na nekem pozabljenem oddelku nepravdnega sodišča, temveč predsednica Državnega zbora RS. Da je ves čas v soju žarometov. To ni očitno le pri nagovorih, temveč tudi pri izbiri oblačil, kazanju tetovaž ipd., ko se po medijih tudi najvidnejši slovenski strokovnjaki muzajo in iščejo prave besede, da je ne bi užalili, hkrati pa ji sporočili, naj si omisli kakšnega stilista ali se vsaj pozanima, kaj o vsem skupaj pravi protokol. In drugič, zdi se, da še ni ponotranjila, da je predstavnica vseh državljanov, ne le »naših«. Da bo pri izbiri besed morala biti pazljivejša in delovati bolj državotvorno. Večina kritik, tudi moja, je dobronamerna in tako naj se to tudi sprejme. Država Slovenija je naš skupni dom in ona je naša skupna predsednica državnega zbora.
DEMOKRACIJA: Zadnje dni v javnosti odmeva prepoved vodstva Elesa g. Videtiču, da komentira zdajšnje družbene in politične razmere v oddaji Ura moči. Kam bi to prepoved uvrstili, če bi morali obkroževati opcije družbenopolitičnih ustrojev? Zakaj?
Kadič: To je zame škandal. Gre za kratenje ustavno zagotovljene pravice do svobode govora. Vsakdo, ki vstopa v pogodbeno razmerje (npr. zaposlitev), vstopa v razmerje skladno s svojo svobodno voljo. V primeru zaposlitve s podpisom pogodbe posameznik praviloma sprejema tudi različne pravilnike in kodekse, ki veljajo v organizaciji. Nič ne bi imel proti, če Mirana Videtiča opozorijo, da s svojim komentiranjem škodi ugledu Elesa. A pozor, le če bi govoril karkoli o Elesu! Zadeva pa ima glede na poročanja v medijih očitno še dodatno ozadje v novi oblastni strukturi. Prebrali smo lahko, naj bi šlo celo za neposredna navodila nadzornika Elesa Andreja Ribiča, ki je tudi najožji sodelavec novega premierja Roberta Goloba, predsedniku uprave. Če je to res, se obdobje enoumja in totalitarizma v Slovenijo vrača skozi velika vrata, ko bo dovoljeno javno govoriti izključno samo tisto, kar je oblasti všeč.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
