Piše: Gašper Blažič
Pogovarjali smo se z Jernejem Vrtovcem, ki je bil lani prvič izvoljen za predsednika Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Je tudi poslanec in se bo na volitvah ponovno potegoval za poslansko funkcijo.
Nekdanji infrastrukturni minister v zadnji Janševi vladi je pred volitvami velik optimist in tudi glede na odzive na terenu računa na visoko podporo desnosredinskemu taboru, s tem pa tudi na izvolitev nove desnosredinske vlade.
DEMOKRACIJA: Kot strankarski voditelj boste prvič popeljali stranko na parlamentarne volitve. Verjetno je to za vas velik izziv. Kaj pričakujete?
Jernej Vrtovec: Moja pričakovanja so, da NSi, Slovenska ljudska stranka in stranka Fokus Marka Lotriča dosežejo rezultat, ki bo pomenil oblikovanje desnosredinske vlade, da zaključimo s tem mračnim obdobjem za Slovenijo, v katerega nas je pripeljala sedanja Golobova vlada.
Če lahko v nekaj besedah strnete svoje programske prioritete, kako bi jih opisali?
Kar moramo najprej storiti, je to, da v prvih mesecih normaliziramo stanje. V prvih stotih dneh je treba odpraviti posledice vlade, ki jo imamo sedaj. Potem je treba vzpostaviti način življenja in vrednote, ki so nam v Sloveniji blizu, to moramo ohraniti. Če imaš utrjeno lastno identiteto in veš, kdo si, kam greš, od kod prihajaš, potem lahko oblikuješ vizijo prihodnosti.
Seveda je pomemben tudi gospodarski razvoj.
Kot je znano, je sedanja vlada podjetnike iz meseca v mesec vse bolj davčno privijala in jih onemogočala. Davke je treba znižati, da bodo lahko podjetja normalno zadihala, ne pa da se gospodarstveniki vse bolj selijo v sosednje države. Prav tako bo treba stabilizirati poslovno okolje, da bo bolj predvidljivo. Sedanja vlada namreč goji razredno sovraštvo do podjetnikov, kmetov, zdravnikov, prav tako podpira prebujensko ideologijo, ki temelji na sovraštvu. Zaradi tega Slovenija nazaduje. Pomembna stvar je tudi dvig splošne dohodninske olajšave, da bomo v Sloveniji lahko imeli višje plače.
Da torej ne bo rasla samo minimalna plača, kar je sicer eden od tipičnih predvolilnih bombončkov te vlade.
Da, želimo predvsem, da se ne bo dvigovala samo minimalna plača, ampak da bomo ljudje lahko živeli od dela, ki ga opravljamo. Nagrajevati moramo tiste, ki delajo. Žal pod sedanjo vlado ni vrednota delo, ampak lenoba. To dokazuje tudi izkoriščanje socialnih transferjev. Človek, ki lahko dela, naj dela. Socialna država pa naj pomaga tistim, ki ne morejo delati. Problem je, ker je vse več takšnih, ki nočejo delati ter izkoriščajo socialno državo.
S tem najbrž namigujete tudi na socialni turizem?
Točno tako. Mnogi tujci prihajajo v Slovenijo izključno zaradi naše bogate socialne države. Gre pa pri tem tudi za bodočo in sedanjo volilno bazo naših levičarjev.
In v to je vključeno tudi romsko vprašanje.
Tudi. Navsezadnje gre za to, da smo pred zakonom vsi enaki. Ne sme biti privilegiranih.
Kaj pa zdravstvo in socialno varstvo?
Tisto, kar je treba najprej odpraviti, je škandalozno zaračunavanje dolgotrajne oskrbe, zlasti tisti odstotek, ki ga prisilno plačujejo upokojenci, saj je to tudi ustavno sporno. Naša programska izhodišča so torej vrednostno naravnana, saj moramo ohraniti Slovenijo takšno, kot jo poznamo.
Kakšno?
S tem mislim na Slovenijo, ki je nastala na podlagi slovenske osamosvojitve, slovenske pomladi. Ne pa da se vračamo v neko stanje duha pred letom 1990.
NSi se tokrat prvič podaja na volitve skupaj s še dvema strankama. Bo ta sinergija prinesla večji učinek in podporo na terenu? Na vaše javne tribune prihajajo tudi mnogi pristaši SLS.
To povezovanje ni zgolj predstava, ampak gre za to, da v resnici prihaja do sinergijskih učinkov. Vesel sem, da gre desnica na volitve enotna, združena in da se ne izključujemo med seboj. Gremo na volitve »zato, da zmagamo«, kot je nekoč dejal Ivan Oman. Gre za to, da najdemo izhod iz stanja duha, v katerega nas je pripeljala Golobova vlada. Če me že sprašujete o tem, kaj se dogaja na terenu, vam lahko povem, da je povsod po Sloveniji, kjer sem bil, ta energija izjemna. Vse tri stranke imamo izvrstne ljudi, izvrstne kadre. Med seboj se dopolnjujemo, tako da lahko rečem, da bo naša lista zagotovo pozitivno presenečenje volitev. Ne smemo pozabiti, da brez dobrega rezultata te liste ne more biti oblikovana desnosredinska vlada.
Vas torej ne skrbi, ko premier Robert Golob skuša z raznimi populizmi doseči preobrat v javnem mnenju?
To so klici iz obupa na račun davkoplačevalskega denarja. Vendar to ne bo pomagalo. Ljudje so večinoma zelo razočarani nad vlado, mnogi so tudi jezni in bodo šli na volitve prav z namenom, da se ta »ples«, ki ga je uprizorila Svoboda, ne ponovi več.
Kot pravi neki predvolilni plakat: »Naj vam ne spodrsne dvakrat.«
Prepričan sem, da nam tokrat ne bo spodrsnilo. Mi zelo trdo delamo in tudi stanje v državi je takšno, da kar kliče po političnih spremembah.
Kakšnih protestnih »kolesarjenj« pa v tem mandatu nismo videli, čeprav je bilo razlogov zanje zelo veliko?
Saj ti, ki so kolesarili, so danes tako rekoč na oblasti. Sam niti ne vidim kakšnih velikih razlik med vlado Roberta Goloba ter Jašo Jenullom in Niko Kovač. Gre za ene in iste ljudi, ki imajo podobno miselnost. Kolesarili so za ohranitev svojih privilegijev. Zagotovo pa bomo v prihodnji vladi financiranje nevladnih organizacij povsem reformirali, ker so mnoge med njimi podaljšek levičarske ideologije ter sedanjih vladajočih strank. Takšno financiranje, kot ga poznamo sedaj, mora biti ukinjeno, naj sami zbirajo sredstva.
In zanimivo, kandidatka Levice z evropskih volitev, sedaj predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je prav pred kratkim govorila o tovrstnih »napadih« na civilno družbo.
Civilna družba, ki ima širši družbeni pomen, pod našo vlado ne bo ogrožena. Obstaja pa civilna družba, ki na račun davkoplačevalcev financira svoje ideološke projekte in je podaljšana roka te politike, ki jo sedaj izvaja oblast. In tem bomo pipice zaprli.
Slovenija je kot pravna država v krizi. Je bilo sploh potrebno, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar tako hitela s predlaganjem ustavnih sodnikov še pred volitvami?
Dejstvo je, da je predsednica republike tako dolgo neuspešno iskala imena, da smo prišli praktično do konca mandata. Dovolj pove podatek, da se je guvernerja Banke Slovenije iskalo že od septembra 2024, pa je za njegovo imenovanje v parlamentu potrebna navadna večina, torej je to stvar koalicije. Vsekakor bo treba za zaupanje v institucije pravne države narediti več. Tudi tožilstvo in sodstvo si bosta morala nastaviti zrcalo, saj imata pri krepitvi zaupanja v pravno državo ključno vlogo.
Verjetno ni presenetljivo, da se je razvpita preiskovalna komisija s predsednico Tamaro Vonta lotila vaše stranke. Je pa objavila, da je dobila grožnje s smrtjo. Kako to komentirate?
Najlaže je vreči kup laži v javnost glede financiranja NSi in SDS, potem pa pod krinko groženj ponikniti iz javnosti. Želim pa poudariti, da če se pojavijo grožnje proti komur koli v tej državi, je to nesprejemljivo. Toda to, kar se dogaja s to preiskovalno komisijo, je nedostojno za nek organ v okviru državnega zbora. Poslanka Tamara Vonta se je v primeru te preiskovalne komisije postavila nad sodišča ter tožilstvo, in to izključno zaradi političnega obračuna z opozicijo. Če je ta preiskovalna komisija res tako sposobna, zakaj niso našli romunskega računa Roberta Goloba? Ko slednji govori o nekih domnevno spornih zneskih NSi, je to še vedno bistveno manj, kot denimo Tina Gaber Golob na mesec porabi za urejanje svoje pričeske in nohtov.
Zanimivo je tudi, kako akterji sedanje koalicije računajo, da jih bodo rešile manjše stranke, ki bi se prebile v parlament.
Kako se bodo ljudje odločali, ne bom špekuliral. Vam pa povem samo to: ljudje po Sloveniji, predvsem na podeželju, mi govorijo, da bodo vstali in šli volit, ker ne morejo več prenašati Golobovega načina vladanja. Lahko sicer sklepam, da v koaliciji računajo na določene manjše stranke in pretakanje glasov, da bi ohranili oblast, ampak vam rečem, da še nikoli ni tako dišalo po pomladi kot sedaj. Zelo verjetno bo naslednja vlada izključno desnosredinska.
V čem je ta kampanja sedaj drugačna od tiste leta 2022?
Takrat je bila volilna udeležba velika, več kot 70-odstotna. Mediji pa so v času prejšnje vlade ves čas trobili, da imamo fašizem, totalitarno oblast. Propaganda je takrat obrodila sadove, a ljudje enkrat tudi spregledajo. Takrat so predvsem volivci na Štajerskem ostali doma, a ti ljudje so danes aktivirani in odločeni, da oddajo svoj glas. In med njimi je tudi precej takih, ki so v preteklosti volili SLS.
Se pa nekateri ljudje, ki so se zadnja leta distancirali od NSi, vračajo nazaj. In verjetno ta enotnost v pomladnem taboru bega levičarje.
Predvsem sem vesel, da se je znova aktiviral Lojze Peterle. In drži, to, da se mnogi nekdanji člani vračajo nazaj, povzroča paniko na levici. Peterle mi je v zadnjem času večkrat dejal: »Skupaj smo v akciji.«
Desna oziroma desnosredinska vlada torej bo?
Verjamem v to in vse bomo naredili za to. Obrniti moramo državo v pravo smer. Sicer pa smo vedno prevzeli vodenje države takrat, ko nas je Slovenija najbolj potrebovala.
Denimo tik pred pandemijo covida-19, ko je tedanji premier Marjan Šarec, kot se popularno reče, »vrgel puško v koruzo«?
Da. Nekako je bilo tako, da smo morali voz, ki je zabredel v blato, povleči ven in iti naprej. To je naša odgovornost in ljubezen do domovine. Ko že omenjate Šarca, on je takrat računal na takojšnje predčasne volitve. Si predstavljate, koliko ljudi bi še dodatno trpelo in umrlo, če bi takrat morali izpeljati vse volilne postopke, in kakšen kaos bi bil v državi? Zato pravim, da je bilo takšno početje Šarčeve vlade, ki je resignirala leta 2020, neodgovorno. Takrat smo prevzeli odgovornost in sestavili novo koalicijo. Ker imamo do države in do naroda vendarle spoštljiv odnos.
Za konec morda še vprašanje, ki se nanaša na vaše ministrovanje v prejšnji vladi, ko ste bili minister za promet. Spomnim se vaše izjave, da bi lahko zgradili novo železniško progo med Ljubljano in Mariborom. Je to po vaše realno izvedljivo, glede na siceršnjo dolgotrajno gradnjo projektov, kot sta drugi tir in karavanški predor, ter preplačanost nekaterih obnov železniških postaj?
Nisem presenečen. Levičarji nikoli niso imeli vizije in ideje, kako razvijati Slovenijo, zlasti podeželje. Zagotavljam pa, da se bo pod desnosredinsko vlado hitra železniška proga Ljubljana–Maribor začela graditi. Trenutno pa vsi postopki, potrebni za ta projekt, stojijo, kar ni presenetljivo, saj je sedanja oblastna garnitura v navezi z levičarskimi nevladnimi organizacijami, ki nasprotujejo takim projektom. Recimo, oni na Trgu republike dvigujejo rdeče kartončke, da ne bi prišlo do širitve avtocest, medtem ko mnogi, ki prihajajo na delo v Ljubljano in se tudi vračajo domov, ure in ure stojijo v kolonah.
In temu oni rečejo »zelena politika« …
Jih moram popraviti: to je zelena ideologija. Zelena je samo na zunaj, znotraj pa je rdeča. Kot lubenica. Sicer pa, saj vidite, da se je stranka Vesna pridružila Levici na volitvah. Sam bi rekel: končno smo dočakali ta korak, da so pokazali svoje prave barve.
Biografija
V Postojni rojeni Jernej Vrtovec (1985) je odraščal v Vipavski dolini, kjer živi tudi sedaj. Že kot najstnik se je angažiral v NSi, kasneje še bolj v času študija teologije, ki ga je leta 2013 tudi uspešno zaključil in pozneje na podlagi svoje diplomske naloge izdal monografijo o nadškofu Alojziju Šuštarju. Najprej je deloval v podmladku NSi, v Mladi Sloveniji, kjer je bil najprej namestnik generalnega sekretarja, nato generalni sekretar, v obdobju 2009–2015 pa predsednik podmladka in hkrati tiskovni predstavnik NSi. Kot predsednik Mlade Slovenije se je zelo zavzel za ustavno presojo odloka ljubljanske mestne oblasti, da se nova štajerska vpadnica v slovenski prestolnici poimenuje po diktatorju Josipu Brozu Titu, pri čemer je bil uspešen, saj so ustavni sodniki ta odlok razveljavili. Leta 2014 je prvič sedel v poslanske klopi, sedaj je poslanec že tretji mandat. Vmes je bil tudi dve leti minister za infrastrukturo v zadnji Janševi vladi. Za predsednika NSi je bil izvoljen septembra lani in tako nasledil Mateja Tonina.
Intervju je bil prvič objavljan v tiskani Demokraciji
