Čeprav je Slovenija v času vlade Mira Cerarja pravico do pitne vode zapisala v Ustavo RS, se soočamo z največjim pomanjkanjem vode v zadnjih 35 letih. Ker ni bilo posluha za načrt nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka glede umestitve akumulacijskega jezera, ki bi lahko preprečilo, da do hlastanja za vodo na Primorskem ne bi prišlo, smo soočeni s situacijo, ko Primorcem grozi, da bo potrebno vodo za nekaj ur na dan omejiti. Na neki točki se lahko po besedah direktorja rižanskega vodovoda Martina Preglja zgodi, da bo sosed nižje na bregu vodo imel, tisti višje pa ne. “Teh problemov, ki jih imamo danes, gotovo ne bi bilo, če bi bil projekt že uresničen,” je za Novo24tv povedal Vizjak. 

Foto: STA/ Tamino Petelinšek

Rižanski vodovod Koper je svoje uporabnike nedavno obvestil, da zaradi zaostrenih sušnih razmer in nadaljnjega upadanja razpoložljivih vodnih virov prepove rabo pitne vode na kmetijskih priključkih in omeji porabo pitne vode v gospodarske namene za 30 odstotkov. Prepovedano je zalivanje zelenic, pranje vseh vrst prevoznih sredstev, do nadaljnjega so izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah, zaprti tuši na vseh plažah, izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah.

Omejitve še posebej prizadenejo kmete in pridelovalce zelenjave, saj jim grozi, da bo šel njihov letni pridelek v franže. V primeru, če se prebivalci Obale ukrepov ne bodo dosledno držali, se lahko zgodi, da bo že ta mesec prekinjena dobava vode. Glede na to, da so si leve politične stranke pompozno izborile, da se pravica do pitne vode vpiše v najvišji zakon v državi, bi človek upravičeno pričakoval, da bi se tudi v praksi naredilo kaj za zagotovitev vode in ureditev vodotokov. Ker pa papir prenese marsikaj, praksa pa predstavlja drugo stran kovanca, smo, kjer smo.

Če levi pol pesti pomanjkanje idej, bi lahko vsaj podprl dobre ideje za rešitev problematike, kot je primer projekta akumulacijskega jezera. Nekdanji minister za okolje Andrej Vizjak je namreč sprožil postopke za sprejetje državnega načrta za zajetji Suhorca in Padež, proti kateremu so se izrekle lokalne, kraško-brkinske občine. V civilni iniciativi Ohranimo Brkine, kraško-brkinske občine in javni zavod Park Škocjanske jame so namreč v znak nasprotovanja zajezitvi Padeža oziroma Suhorice zavzeli stališče, da bi imela akumulacija Padeža po njihovi oceni negativen vpliv tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosferno območje Krasa. Svoje so pri nasprotovanju naredili tudi mediji, ki so ministra obtoževali, češ kako naj bi šlo za povsem zmotno rešitev. Nikakor namreč niso zmogli razumeti, da je bilo akumulacijsko jezero načrtovano za korigiranje situacije ob pomanjkanju vode. Tako načrti še naprej ostajajo črke na papirju, ki ždi v predalih ministrstva za okolje.

Foto: Freepik

S pomočjo Vizjakovega projekta bi se z zajezitvijo Suhorce in Padeža zagotovila zadostna zaloga pitne vode za slovensko Istro in Brkine. Vizjak je na projekt gledal kot na pomemben korak za vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja v vseh letnih časih in razmerah. Ministrstvo za okolje je s tem namenom usmerilo svoje napore v aktivnosti za pripravo in izvedbo projekta dolgoročnega strateškega vodnega vira z akumulacijo na potoku Suhorica kot optimalno varianto v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN). Z novim vodnim virom bi bile dolgoročno zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje rižanski vodovod. Prav tako bi bil nov vodni vir rezerva tako za kraški vodovod kot tudi za vodovod v občini Ilirska Bistrica, Brkine, po potrebi pa tudi za občino Pivka. Gre za območje, kjer v okviru desetih občin s skupno površino 1586 km prebiva 134.178 ljudi.

Vizjak: Predhodniki na tem področju niso naredili dovolj
Teh problemov, ki jih danes imamo, po besedah nekdanjega ministra Vizjaka gotovo ne bi bilo, če bi bil projekt že uresničen. “Namreč po vseh strokovnih ocenah bi akumulacija Suhorce oziroma Padeža zagotavljala v teh ključnih časih dovolj vode Obali in slovenski Istri. Seveda smo tudi začeli s postopkom priprave državnega prostorskega načrta. Glede na izjave sedanjega ministra za okolje vidim, da se ta projekt nadaljuje, kar je zelo dobro. Žal pa predhodniki na tem področju niso naredili dovolj, da bi bilo to že realizirano. Namreč, če bi bil ta projekt že realiziran, težav na Obali ne bi bilo,” je za naš medij pojasnil nekdanji minister Vizjak.