Piše: G. B.
Očitno smo glede Tanje Fajon imeli prav, ko smo sklepali, da bo skušala delovati čim bolj propalestinsko. Čeprav ima trenutno nekaj ovir glede tega.
Slovenija bo sodelovala v postopku pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede očitanih kršitev Izraela na palestinskih ozemljih, je danes po seji vlade sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Gre za ločen postopek od tožbe Južne Afrike, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Tej se Slovenija še ne more pridružiti, je pojasnila in tako med vrsticami dala vedeti, da naša država to lahko še vedno stori.
Glede tožbe Južne Afrike, v zvezi s katero ravno danes poteka javna obravnava v Haagu, je ministrica dejala, da jo Slovenija spremlja z zanimanjem, a da se v tej fazi tožbi sploh še ne more pridružiti. Kot je pojasnila, bo to možno šele kasneje, ko bo sodišče odločilo ali bo o primeru sploh presojalo. “Slovenija podpira postopke glede kršenja konvencije o genocidu tako v primeru Ukrajine kot tudi Palestine in kot zagovorniki mednarodnega prava v Sloveniji v celoti podpiramo tako delo Meddržavnega sodišča in izražamo upanje, da bo to sodišče tudi čim prej odločilo o tej zadevi,” je še poudarila.
Je pa zato vlada na predlog zunanjega ministrstva sprejela sklep, da bo Slovenija sodelovala v postopku, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Gre za postopek, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra leta 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija, je na tiskovni konferenci pojasnila Fajon. Kot je dodala, je Generalna skupščina ICJ zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih in očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe s strani Izraela od leta 1967 dalje. “Gre torej za izjemno širok spekter očitanih kršitev, ki se že desetletja izvajajo v tej regiji in katerih zelo grozljive posledice so vidne tudi danes,” je povedala Fajon. Po njenih besedah je Slovenija ena redkih držav Evropske unije, ki se je odločila, da bo v tem postopku aktivno sodelovala in predstavila svoja stališča. Sodišče je začetek ustne obravnave v tem postopku predvidelo za 19. februar. Slovenija bo na vrsti 23. februarja.
V zvezi z dogajanjem v Gazi, kjer je bilo v izraelski trimesečni ofenzivi doslej ubitih več kot 23.000 ljudi, je Fajon sicer previdno obsodila tako nasilje palestinskega Hamasa v Izraelu kot izraelske vojske v Gazi. “Gaza in Zahodni breg sodita v roke Palestincev,” poudarja Fajon. V tej luči je pozvala k sprejetju dodatnih sankcij proti islamističnemu gibanju Hamas, na drugi strani pa želi, da se sankcionirajo nasilni izraelski naseljenci.
V kontekstu tožbe Južne Afrike je ob tem izpostavila, da je samo sodišče tisto, ki lahko odloči, ali določena dejanja pomenijo genocid ali ne. “Nobena država, nobena organizacija ali politični predstavnik nima mandata, da to stori namesto sodišča,” je prepričana ministrica. V odgovoru na novinarsko vprašanje je Fajon sicer izrazila pričakovanje, da bi sodišče v zgodnji fazi postopka pozvalo Izrael, naj konča vojaško operacijo, saj da bi na končno odločitev, če gre za genocid, lahko čakali tudi več let.
No, ob tem velja spomniti, da je Fajonova zaradi stališč Evropske unije primorana obsoditi tudi nasilje Hamasa, ki je uvrščeno na seznam terorističnih organizacij. Koalicijska Levica pa s tem nima težav. Celo protestira proti predvajanju filma s strani Izraela o Hamasovih zločinih. Bržkone pa tudi evropska levica čim bolj lobira za to, da bo Evropska unija pogledala Hamasu skozi prste.
Levica javno protestira proti možnosti predvajanja posnetkov brutalnih zločinov Hamasa in Palestincev, ki so razlog za vojno, ki jo še vedno vodijo. Zahtevajo cenzuro. Cenzuriranje je v nasprotju z demokratično ureditvijo, ki jo imamo. A smo že pod oblastjo Hamasa?
— peter jancic (@peterjancic) January 11, 2024
