4.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 11 novembra, 2024

(ZADEVA TRENTA) Ko na sodišču ni Janše, tudi novinarjev ni na spregled; Kastelic: Cenilci in tožilci ne upoštevajo dejanskih kupoprodajnih pogodb

Piše: Gašper Blažič

Današnja obravnava v zadevi Trenta se je na celjskem sodišču odvijala brez navzočnosti Janeza Janše, prišla pa sta obtožena Klemen Gantar in Branko Kastelic. Po besedah Francija Matoza je Janša poslal opravičilo zaradi nujne seje državnega zbora, na kateri so obravnavali poročilo varuha človekovih pravic.

Prav tako današnje obravnave – razen avtorja tega članka – mediji niso spremljali. Novinarji, ki so pričakovali izjavo Janeza Janše, so razočarani odšli že pred začetkom sodne obravnave.

Pri Tobačni kljub 18 milijonom evrov kupnine ni bilo cenilcev

Obravnava je bila danes posvečena bolj listinskim dokazom, prič pa ni bilo. Glavni obtoženec Branko Kastelic, nekdaj prvi mož Imosa, je med drugim pojasnil, da je pri vseh poslih, kjer je v zemljiški knjigi prišlo do sprememba lastništva, sam podpisoval kupoprodajne pogodbe, saj je imel pri notarju deponiran podpis – sicer bi moral za vsakega od teh poslov dajati posebna pooblastila drugim osebam.

Njegov odvetnik Gorazd Fišer pa je pri pregledu zapisnikov nadzornega sveta Imosa pojasnil, da nadzornemu svetu glede nakupne cene 18 milijonov evrov za nakup zgradbe Tobačne ni bila predložena nobena cenitev, niti s strani zunanjega niti notranjega cenilca.

Specializirano državno tožilstvo, ki ga zastopata Boštjan Valenčič in Luka Moljk, je izrazilo stališče, da so nadzorniki pregledovali tudi zemljišča z bistveno manjšo površino od obravnavanega Janševega nekdanjega zemljišča v Trenti. Odvetnica Martina Žaucer Hrovatin, ki zastopa Klemena Gantarja, pa je zavrnila namigovanja tožilstva, da je bil Imos tesno povezan s prvo Janševo vlado. V zvezi s tem je Kastelic komentiral navedbe tožilstva glede t. i. Mátejeve palače. Gre za zgradbo na Litostrojski v Ljubljani, ki je ime dobila po ministru za notranje zadeve v prvi Janševi vladi Dragutinu Mateju. V to zgradbo se je v času Pahorjeve vlade vselilo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je takrat vodil Roko Žarnić. Slednji je tudi sodeloval na otvoritvi novih prostorov ministrstva, je povedal Kastelic in s tem ovrgel namige na privilegirane politične povezave s prvo Janševo vlado ter SDS.

Kot je znano, pa se v to zgradbo ni hotelo preseliti ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je takrat vodila Katarina Kresal (LDS) in sicer zaradi najema prostora v lasti podjetja Ram Invest, ki ga je vodil Igor Jurij Pogačar, poslovni partner odvetniške pisarne Mira Senice. Prav tako tudi ne NPU. Zaradi vztrajanje pri najemu Pogačarjeve zgradbe na Dimičevi je protikorupcijska komisija zaznala sume korupcije, kar je sprožilo nepreklicni odstop Kresalove z ministrske funkcije. Vendar je temu sledil še izstop Zaresa iz koalicije (po izstopu DeSUS) in s tem predčasne volitve.

Na naslednji obravnavi 26. novembra naj bi med drugim zaslišali še enega od Imosovih vodilnih Mitjo Majnika, ki bi ga morali zaslišati že prejšnji teden. Vendar so zaslišanja drugih prič trajala predolgo in je Majnik sodišče zapustil. 6. decembra pa naj bi pred sodišče stopili sodni izvedenci.

Cenitve kot orodje manipulacije

Kastelic je po koncu današnje obravnave komentiral sodni postopek kot nesmisel, ki traja že dvanajst let. »Meni se očita, da sem Imos oškodoval za 120 tisoč evrov. To tezo so izdelali na podlagi ocene GURS, ki jo je KPK za to pooblastila. Ta obtožba je nastala na neki oceni, ki jo moj odvetnik imenuje ‘ocena genialcev’, ki ne upoštevajo dejanskih kupoprodajnih pogodb. Vsi cenilci so v sodni spis vložili 36 prodaj, kjer je bila izkazana ocena v povprečju 25 evrov na kvadratni meter. Samo pet jih je bilo pod devet evrov, medtem ko je bilo 31 ocen dražjih od 25 evrov na kvadratnih metrov. Ne upošteva se dejanskih prodajnih cen. Poleg tega so tudi nadzorniki Imosa izjavili, da družba ni bila oškodovana. Vrh vsega pa so vse dokumente pripravljale strokovne službe, jaz sem bil zgolj podpisnik,« je izjavil za Demokracijo.

Kot je razvidno iz seznama prodanih nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka in občine Bovec, cenitve Brede Zorko in še nekaterih očitno močno odstopajo od tržnih vrednosti. Navsezadnje so cene zemljišč od leta 1991 zelo močno zrasle – v času osamosvojitve je bila cena nekje od pet do deset nemških mark na kvadratni meter (preračunano: največ pet evrov). Dandanes je marsikatero zemljišče prodano za 500 evrov na kvadratni meter. Kastelic je podpisal na stotine pogodb, večinoma je šlo za posle, ki so močno presegali vrednost Trente, šlo je namreč za milijonske posle. Opozoril pa je, kako so tožilci spremenili trditev, da Imos ni bil oškodovan – češ da ni bil »bistveno oškodovan«. Kar seveda spremeni pomen.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine