Piše: Vida Kocjan
V Sloveniji imamo Gen-I, nekdanji Golobov imperij, ki ga država uradno še vedno obvladuje, v ozadju pa se pod Robertom Golobom pripravlja tiha privatizacija. Ali bolje, lastninjenje. Na drugi strani pa imamo gospodinjstva, ki plačujejo vse višje račune za elektriko, medtem ko podjetje Gen-I kupuje poceni energijo iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Robert Golob si hkrati ureja »zlato padalo«, to je donosno vrnitev v Gen-I. Balkanski posli iz preteklosti ostajajo nerazrešeni, Gen-I pa je po zadnjih podatkih odprl podružnico še v ZDA – imenujejo jo kar »Tina Gaber Amerika«.
Gen-I: Namere o privatizaciji
Gen-I je Golob še v času vodenja tega podjetja spremenil v središče lastniških sporov. Pravne analize kažejo, da je krožna lastniška struktura prek Gen energije in Slovenskega državnega holdinga (SDH) že več let v nasprotju z zakonom. V podjetju Gen-I to (pričakovano) zanikajo. Vendar pa, namesto da bi država neposredno obvladovala podjetje, je bilo leta 2016 ustanovljeno »obvodno« podjetje Gen-EL, kar je zmanjšalo vpliv Republike Slovenije. Po mnenju strokovnjakov bi morale biti odločitve skupščine po letu 2016 pravno nične, če bi veljal zakon.
Paravan razkril načrte
Nedavni posnetki pogovorov Dejana Paravana, nekdanjega tesnega sodelavca in zaupnika Roberta Goloba (nekdanji vodja podjetij Gen-I in Gen energija), razkrivajo načrte. Paravan je govoril o dveh scenarijih: 100-odstotno državno lastništvo ali privatizacija. Povedal je, da bi bila privatizacija podjetja Gen-I za trenutno oblast v odhajanju (pod taktirko Roberta Goloba) ugodnejša. V ozadju je tudi 218 milijonov evrov zadržanega dobička iz preteklih let, ki ga Gen-I ni izplačal v državni proračun, čeprav bi to moral narediti. V tem primeru gre za »parkirani denar«, ki čaka na morebitno prodajo ali prestrukturiranje.
Golobovi kadri (vključno z Maksом Helblom, soprogom generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl) še vedno vodijo Gen-I. Javno se govori o transparentnosti, zasebno pa o »tihih vratih« za privatizacijo. Če se privatizacija uresniči, bo Gen-I iz 100-odstotno državnega podjetja postal zasebni igralec, in to z denarjem davkoplačevalcev v ozadju.
Golobovo zlato padalo
»Zlato padalo« je po doslej razkritem in znanem konkretna strategija Roberta Goloba in njegovih iz ozadja. Po izteku mandata v družbi Gen-I leta 2021 je Golob prejel plače in nagrade daleč nad zakonskimi omejitvami, daleč nad tem, kar je takrat določal t. i. Lahovnikov zakon. Takrat smo poročali, da je prejel okoli milijon evrov več, kot bi smel. Izplačila prek nagrad za »uspešnost« so mu omogočile osebe, ki so kasneje izginile iz strukture. Izkazalo se je tudi, da je Golob pred volitvami 2022 javno lagal, ko je javnosti kazal domnevne plačilne liste o okoli sedem tisoč evrov mesečne plače. Bilance in poslovna poročila podjetja so ga nato postavili na laž.
Golobova zlata banka in kraja Slovenije
Danes se ponavlja vzorec. Bilance kažejo ogromen zadržani dobiček v podjetju Gen-I (leta 2022 samo 64 milijonov evrov v času energetske krize). Janez Janša je to označil za »zlato banko in krajo Slovenije«. Paravanovi posnetki pa tudi kažejo, da Golob načrtuje vrnitev na vrh družbe Gen-I po volitvah – tokrat v takšni obliki, da ga nihče ne bo mogel odstaviti. Maks Helbl, trenutni predsednik uprave, in drugi kadri iz Golobovega kroga bi mu pripravili lukrativno pogodbo. To je donosno, dobičkonosno oziroma zelo ugodno pogodbo, torej takšno, ki prinaša velike finančne koristi, visoko plačilo ali druge ugodnosti.
Gre za klasično »zlato padalo«: iz politike nazaj v energetiko z milijonskimi plačami, medtem ko država ostane brez dobička. Golob sam priznava, da Gen-I ni več v polni državni lasti, kot je bil leta 2021, ko mu nadzorniki niso več dodelili tako želenega novega mandata. Zdaj smo priča pripravi na scenarij, po katerem ga po odhodu iz politike čaka varen in donosen pristan.
Energija: Poceni nakup in draga prodaja
Bistvo poslovanja družbe Gen-I je preprodaja električne energije iz državne NEK. Gre za poceni in zanesljivo jedrsko energijo ter s tem povezane dampinške cene. Gen-I (in skupina GEN) namreč kupuje energijo iz NEK po nizkih cenah, zgodovinsko med 35 in 43 evri na MWh (vključno z razpoložljivo močjo in delovno energijo). Proizvodni stroški NEK so nizki, kar je Sloveniji v preteklosti omogočalo konkurenčnost. Pogodbo z NEK je družba Gen-I podpisala v času, ko jo je vodil Golob. Poznavalci navajajo, da je cena dampinška.
Hkrati na drugi strani stojijo gospodinjstva. Prodajne cene družbe Gen-I za gospodinjske odjemalce so zdaj med 110 in 150 evri na MWh (brez DDV). V primerjavi z regulirano ceno je to za 40 odstotkov dražje. Leta 2026 se obetajo dodatni dvigi zaradi sprememb omrežnine (do 12 odstotkov višja polna tarifa). Na slabšem so tudi v gospodarstvu.
Da bo mera polna, moramo vedeti še to: med energetsko krizo je Gen-I del energije prodajal v tujino po višjih cenah, kar je prineslo dobiček podjetju, a višje račune doma. Kritiki pravijo: poceni NEK-energija gre v trgovanje, marže pa krijejo davkoplačevalci. Gen-I trdi, da gre za tržne razmere in regulacijo, a razlika med nakupno (35–43 evrov) in prodajno ceno (110–150 evrov) je očitna. Za ljudi višje cene, za Gen-I in njegove vodilne pa dobiček.
Dogajanja na Balkanu
Gen-I je pod Golobovim vodstvom agresivno širil poslovanje na Balkanu, v državah Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Albanija in Črna gora. Hčerinske družbe (Gen-I Zagreb, Beograd itd.) so bile ključne. Posle pa so spremljali škandali. Najodmevnejši škandal so bila nakazila iz podjetja Gen-I Beograd Martinu Berishaju, kosovskemu veleposlaniku in podporniku Kurtijeve stranke oziroma njegovemu podjetju MB Consulting.
Med letoma 2015 in 2022 naj bi bilo po doslej znanih podatkih nakazanih od 3,5 do 4 milijone evrov prek podjetij MB Consulting. Golob je poznanstvo z Berishajem zanikal, vedel naj ne bi ničesar niti o nakazilih. Izgovori so bili na trhlih temeljih – kot vodilni v družbi Gen-I je nedvomno imel nadzor nad vsemi dogajanji.
Nadalje so škandali tudi 15-odstotne provizije v Bosni in Hercegovini ter sumljivi posli v Srbiji in na Kosovu pa tudi v Romuniji in Bolgariji. Balkanski mediji (Albanian Times ipd.) so poročali o pretoku denarja davkoplačevalcev v zasebne žepe. Šlo je za mrežo vpliva, ki je Goloba postavila na zemljevid Zahodnega Balkana. Danes se vprašanja o transparentnosti ponavljajo. Ali gre za energetiko ali za politično-korupcijsko omrežje? Pri tem spomnimo še na Golobovo odprtje bančnega osebnega računa v eni od bukareških poslovalnic Raiffeisen banke. Golob je pred volitvami zatrjeval, da so mu pri odprtju ukradli identiteto, da je in bo vse prijavil romunskim pravosodnim organom. Pozneje pa je vse to poniknilo.
Sistem, ki koristi izbrancem
Gen-I je Golob spremenil v orodje politične moči. Namere o privatizaciji, parkirani dobički, poceni nakupi iz NEK in drage prodaje domačinom, balkanski posli in ameriška ekspanzija tvorijo sliko: za Goloba in njegov krog zlato padalo (in banko), za nas preostale pa višje cene in manj transparentnosti.
Nova vlada, ki ne bo Golobova, bo vsekakor morala zahtevati polno revizijo lastništva, izplačil in dobičkov. To bo tudi pokazalo, ali ni Gen-I morda že postal tudi zasebni Golobov imperij, vzpostavljen z javnim denarjem. Do takrat plačujemo račune vsi, dobesedno in politično.
Gen-I v ZDA: »Tina Gaber Amerika«
Sredi predvolilne kampanje, februarja 2026, je Gen-I odprl hčerinsko podjetje Gen-I Trading North America LLC s sedežem v Houstonu v Teksasu, energetski prestolnici ZDA. Na to je opozoril novinar in urednik Bojan Požar. Dodal je, da nekateri uslužbenci družbe Gen-I ameriškemu podjetju že ljubkovalno pravijo »Tina Gaber Amerika«. Požar sinonim uporablja kot simbol domnevnega vpliva Tine Gaber Golob na strateške odločitve podjetja in širše na Golobov krog. Gen-I je sicer uradno zanikal vsako poslovno povezavo ali financiranje Tine Gaber.
