Piše: Jože Biščak
Sprva se je zdelo, da premik v desno v resnici pomeni, da se bo Evropa znebila levičarsko-zelene nadloge, a ura ni dobro odbila volilne polnoči, ko je Ursula von der Leyen (spet) izdala desnico.
Čeprav je ta moralno sporna in popolnoma nesposobna ženska še nekaj dni pred volitvami govorila drugače, je po objavi prvih rezultatov napovedala, da ne bo upoštevala volje ljudstva, ampak bo Evropska ljudska stranka nadaljevala tam, kjer je končala mandat – s (kulturno)marksističnim globalizmom in makiavelističnim načrtom, da se vsili še več despotizma nam, volivcem. To seveda lahko stori, ker so se Evropejci z volilno pravico (med katerimi je že več kot osmina volivcev neevropskih korenin) izrekali o sestavi parlamenta, ki bo samo potrjeval odredbe Evropske komisije, skupine neizvoljenih in samovoljno določenih komisarjev, vrhuške evropske birokracije, ki daleč od oči javnosti v resnici vlada Evropski uniji (EU).
Ni politične skupine na svetu, ki bi tako zapravljala in razmetavala denar neto davkoplačevalcev in ga po potrebi tiskala, ne da bi trenila z očesom, kot prav Evropska komisija z ECB. In ni neizvoljenih uradnikov na svetu, ki bi tako teptali pravice posameznikov in omejevali svobodo ljudi, kot so s svojimi behemotskimi idejami evropski komisarji z bataljonom uradnikov za sabo. Petnajstminutna mesta, prehranjevanje s črvi in hrošči, zmrzovanje v majhnih stanovanjih, vožnja z nezanesljivimi električnimi avtomobili, nenehno strašenje z globalnim segrevanjem, glorificiranje umorov nerojenih otrok, empatična cmeravost do migrantskih posiljevalcev in morilcev, omejevanje svobode govora, pošiljanje starejših v evtanazijske postopke in siljenje v virtualno resničnost so ideje in zadeve, ki jih je v zadnjem mandatu promovirala prav »žlahtna« desnica z von der Leynovo na čelu. In zakaj bi bilo zdaj drugače? So se okoliščine res tako spremenile, da bo politika ubrala drugo, nekolektivistično pot? Da bo sestava komisije res obrnila toliko na desno, da se izbrišejo postmodernistične norosti in evropska barka zapluje v mirnejše, normalnejše vode? Ne, očitno do tega ne bo prišlo, čeprav bi lahko. Volilni izid je že tak, da omogoča vladanje desne sredine.
Ursula von der Leyen je pozabila na svoja zaklinjanja, še preden se je črnilo na volilnih listkih posušilo. EU bi rada utirila na stara pota, ki so pogubna za Evropo.
Zadnji mandat ni bil dober za podobo Evropske unije, ki je svobodo, ta je bila človeku dana od Boga, oklestila do absurda. Namesto da bi bila Unija zveza samostojnih in suverenih držav, ki varuje pravice ljudi, si je te pravice pod pretvezo in zastavo boja proti diskriminaciji nezakonito prilastila majhna skupina globalističnih neizvoljenih uradnikov, ki ima kameleonske sposobnosti prilagajanja. In ko enkrat okusiš, da s svojo subjektivno, dogmatično in enostransko nadutostjo vladaš, ne da bi se bal, da bi te lahko zamenjali ali odnesli, potem lahko ljudem obljubiš vse, kar si želijo slišati – in volili te bodo. In natanko to se je zgodilo. Res je prišlo do obrata v desno, toda to je bolj posledica 180-stopinjskega predvolilnega obrata etabliranih političnih in ideoloških skupin kot pa iskrenega namena, da se v Evropski uniji karkoli spremeni. Če bo von der Leynova res iskala zavezništva na levici, mora slediti splošni vseevropski ulični upor, ki bo elitam pokazal, da bodo okusile Powllove »Reke krvi«, če ne bodo upoštevale volje večine Evropejcev. Ponižnosti in spoštovanja volivcev s strani uradnikov ni več, zato jih bo treba spet zlepa ali zgrda naučiti. Pač bo prišel čas, ko bodo probleme reševali ljudje, ne pa Evropska komisija, ki jih je povzročila.
Mogoče se sliši grobo, mestoma nasilno, a ko si neizvoljene globalistične elite domišljajo, da lahko zaobidejo voljo ljudi, da lahko vladajo, ne da bi jih za to pooblastilo ljudstvo, ima ljudstvo neodtujljivo pravico in tudi dolžnost do prihodnjih generacij, da ukrepa; ne le da jim navije ušesa, ampak da jih vrže na smetišče zgodovine. Ursula von der Leyen je pozabila na svoja zaklinjanja, še preden se je črnilo na volilnih listkih posušilo. EU bi rada utirila na stara pota, ki so pogubna za Evropo. Upajmo, da se bo večina poslancev EPP von der Leynovi, ki je kača na prsih evropske desnice, uprla in zahtevala povezovanje s konservativci in identitarci. Čez pet let utegne biti prepozno, čez pol desetletja bodo v spominih morebiti ostali le rekviemi za Evropo.
