Piše: C. R.
Vodja EU Ursula von der Leyen je v pogovoru za Euronews opozorila, da bo imela Rusija v primeru vojaške agresije na Ukrajino “hude posledice” in “ogromne stroške”.
ZDA trdijo, da je Rusija blizu ukrajinske meje zbrala več kot 100.000 vojakov in opozarjajo, da bi lahko napadla Ukrajino. Moskva je zanikala, da si želi vojne. Pravi, da širitev Nata blizu njenih meja ogroža nacionalno varnost in želi zavezo, da se Ukrajina – nekdanji del Sovjetske zveze – nikoli ne bo pridružila čezatlantski vojaški zvezi. “Nikoli ne smemo opustiti dela na področju diplomacije,” je dejala von der Leyenova. “Vendar pa smo zelo jasni, da bo imelo to – v primeru nadaljnje vojaške agresije Rusije na Ukrajino – za Rusijo hude posledice in ogromne stroške.” Dejala je, da je EU pripravila tudi “robusten” in “zelo obsežen” sveženj sankcij za Moskvo, če se uresniči najslabši možni scenarij.
“Zaenkrat se [sveženj] nanaša na gospodarski in finančni sektor,” je dejala predsednica Evropske komisije von der Leyenova. “Omejil bi dostop Rusije do finančnih trgov Evropske unije in omejil njen dostop do ključnega blaga in tehnologije, ki ju potrebuje in ju ni mogoče zlahka dobaviti in nadomestiti.”
“Kot vemo ima Rusija zelo enodimenzionalno gospodarstvo, ki je večinoma osredotočeno na izvoz fosilnih goriv. Vemo, da je za Rusijo ključnega pomena, da ima dostop do tega blaga in kapitala zato mora biti v njenem interesu, da se razmere ne zaostrijo.“
Von der Leyenova je pripombe podala po srečanju na visoki ravni, ki sta ga ta teden v Moskvi imela ruski predsednik Vladimir Putin in madžarski premier Viktor Orbán. Orbán je na skupni novinarski konferenci govoril o sankcijah kot o “neuspešnem orodju“, ki je “obsojeno na neuspeh“.
“V Evropski uniji obstaja enotnost in zelo močna usklajenost. Smo v stalnem stiku,” je na vprašanje o Orbánovih pripombah odgovorila von der Leyenova.
“Kar zadeva Madžarsko, je doslej vedno podpirala sankcije proti Rusiji in doslej je napovedala, da bo seveda ohranila enotnost z Evropsko unijo, če bo treba ukrepati.”
Zaskrbljenost zaradi energetske krize
Četudi si čezatlantski partnerji prizadevajo prikazati enotno fronto za odvračanje se evropske vlade zavedajo, da bodo prav njihova podjetja in državljani zaradi tesnih povezav med celino in njeno s plinom bogato sosedo najbolj občutili breme novih ruskih sankcij.
Nekateri se bojijo, da bi se Kremelj lahko maščeval s prekinitvijo ali blokado oskrbe z energijo, kar bi povzročilo zaustavitve in izpade električne energije v celotnem bloku, kjer zaradi nenehnega pomanjkanja električne energije računi za elektriko že naraščajo.
Von der Leyenova je izrazila prepričanje, da se bo EU zaradi občutnega povečanja uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih mednarodnih partnerjev, ki je januarja dosegel rekordno raven, lahko uprla takšni radikalni potezi.
“To bi bila res huda situacija vendar smo naredili domačo nalogo in si intenzivno prizadevamo, da bi preprečili takšne razmere in se nanje pripravili. Ko je prišlo do [nezakonite] priključitve Krima leta 2014 je bil na primer v Evropi le en terminal za utekočinjeni zemeljski plin. Zdaj smo jih zgradili že več kot dvajset. Tako lahko prejemamo plin LNG od drugih dobaviteljev po vsem svetu,” je pojasnila. V zadnjih dneh so bili uradniki EU v tesnih stikih s kolegi iz Katarja, Azerbajdžana in Turčije, da bi razpravljali o nakupu plina. V ponedeljek bo v Washingtonu potekal energetski svet EU in ZDA. “Govorili smo z mnogimi različnimi dobavitelji utekočinjenega zemeljskega plina po vsem svetu, ki so zelo zainteresirani za [zapolnitev] vrzeli, ki bi jo pustila Rusija in za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina Evropski uniji,” je dejala von der Leyenova in pozvala države EU naj ne pozabijo na trenutni zeleni prehod ter povečajo naložbe v “domače” in “neodvisne” sisteme obnovljivih virov.
Kaj pravi Rusija?
Moskva želi, da Nato ustavi svojo širitev na vzhod, izključi članstvo Ukrajine in zmanjša svoje vojaške sile pri čemer želi, da bi bili ti pogoji zapisani v “pravno zavezujoči” mednarodni pogodbi.
ZDA in Nato sta že pripravila odgovor po točkah, ki ga je Putin zavrnil z argumentom, da Zahod še naprej ignorira varnostne skrbi Rusije. Dejal je tudi, da bi se lahko spor rešil po diplomatski poti, če bi bile upoštevane njegove zahteve.
Prejšnji teden je dolgoletni ruski veleposlanik pri Evropski uniji Vladimir Čižov skušal ublažiti strahove o bližnjem vojaškem vdoru.
“Rusija ne namerava napasti Ukrajine ali katere koli druge države,” je dejal Čižov za Euronews. “Gre za blef, ki ga ni ustvarila Rusija, ampak tiste države, ki zdaj širijo to histerično sporočilo po Evropi in svetu.”
Vir: Euronews.com
