10 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Z dosedanjimi protikoronskimi ukrepi rešili okoli 300 tisoč delovnih mest

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

V času epidemije koronavirusa se je celoten svet znašel v globoki ekonomski in socialni krizi. Vlada je do sedaj sprejela že osem protikriznih ukrepov, v nadaljevanju pa bodo ključni ukrepi za izhod iz omenjene krize. Po besedah predsednice odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide, Eve Irgl, so vsi dosedanji ukrepi ohranili 300 tisoč delovnih mest, medtem pa se ji zdi pomembno najbolj to, da je prišla pomoč neposredno do ljudi. “Posebej pomembno je, da smo z vsemi paketi pomoči do sedaj pomagali ne samo gospodarstvu in turizmu, ampak je pomoč prišla tudi neposredno do ljudi,” je dejala na seji odbora. Po mnenju vodje vladne skupine Mateja Lahovnika pa sedaj prehajamo v čas, ko ne bo več smiselno sprejemati novih ukrepov, temveč bo potrebno razmišljati o izhodni strategiji za oživitev gospodarstva.

Epidemija koronavirusa pušča velike posledice v gospodarstvu, zaradi nje smo se znašli v globoki ekonomsko-gospodarski krizi, ki pa nedvomno vpliva na socialni položaj ljudi. Po sprejetju osmega protikoronskega paketa pa bo vsekakor smiselno, da pričnemo razmišljati o izhodni strategiji. “Osmi protikoronski paket je nujen in učinkovit, po njegovem sprejetju pa bo treba začeti razmišljati o izhodni strategiji,” je obrazložil dr. Matej Lahovnik. Če pogledamo analize, kažejo, da bo okrevanje gospodarstva mogoče doseči šele nekje v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva brezposelnost, lahko vidimo, da le-ta v zadnjih mesecih ni naraščala, kar je dober podatek, istočasno pa vlada ljudem pomaga tudi z različnimi solidarnostnimi dodatki. Takšno vzdržno stanje gospodarstva je mogoče tudi zato, ker je Slovenija ohranila ugled na finančnih trgih in se zato lahko ceneje zadolžujemo, kar je v tej situaciji še posebej pomembno.

Poslanka ter predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Eva Irgl je poslance pred sprejemanjem osmega protikoronskega paketa nagovorila z naslednjimi besedami: “Dejstvo je, da se nahajamo v zelo zahtevnih časih. In če so časi zahtevni, potem navadno ti terjajo od nas hitre in odgovorne odločitve, take, ki koristijo in so v pomoč predvsem tistim delom prebivalstva, ki jih je epidemija najbolj prizadela.” Vlada je za lajšanje ekonomskega in socialnega položaja sprejela že sedem interventnih zakonov, v tem tednu pa je državni zbor sprejel še osmega, pri čemer je v vsakem naslednjem interventnem zakonu vlada naslovila vsakokrat vse tiste skupine ljudi, za katere se je tekom veljavnosti prejšnjega zakona pokazalo, da jih je epidemija koronavirusa najbolj prizadela.

Image

Vsi protikrizni ukrepi, zlasti tisti, ki so vezani na trg dela, so doslej ohranili približno 300 tisoč delovnih mest. “Tako smo v sedmih paketih razdelili že veliko pomoči, pri čemer so bile upoštevane praktično vse kategorije prebivalstva,” je poudarila Irglova. V PKP8 pa so s solidarnostnim dodatkom zajeli še nekatere druge kategorije – dijake, invalide, ki prejemajo invalidnino in so na čakanju – in  s tem popravljajo neenakost, ki je v sedmem protikoronskem paketu nastala s kriznim dodatkom za delavce v višini 200 evrov.

Ukrepi so usmerjeni predvsem v pomoč ljudem

“Posebej pomembno je, da smo z vsemi paketi pomoči do sedaj pomagali ne samo gospodarstvu in turizmu, ampak je pomoč prišla tudi neposredno do ljudi,” je izpostavila. Upokojenci so do sedaj že dvakrat prejeli solidarnostni dodatek v razponu od 130 do 300 evrov, seveda odvisno od višine pokojnine. Zagotovljen je solidarnostni dodatek za dijake v višini 50 evrov, za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V zakonu pa so zapisane tudi globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju.

Foto: iStock

Vključuje nove kategorije

PKP8 pa med prejemnike solidarnostnega dodatka vključuje tudi nekatere nove kategorije. To so študenti, ki študirajo v tujini v višini 150 evrov, brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 in so še vedno brezposelni, v višini 150 evrov, vojni veterani in invalidi,  v višini 150 evrov. “Osebno sem tega dodatka zelo vesela ali pa še posebej tega vesela, saj smo v Slovenski demokratski stranki že večkrat opozorili, da bi se morale najnižje invalidske pokojnine dvigniti vsaj na raven socialne pomoči,” je v povezavi s tem izpostavila Irglova.

Foto: STA

Irglova je na seji odbora še izpostavila, da je bilo zelo pomembno vzpostaviti sistem nagrajevanja za tiste zaposlene v zdravstvu, ki so najbolj obremenjeni in, ki skrbijo za starejše v DSO in bolnišnicah. Preko mesečnega temeljnega dohodka pa se je prav tako reševalo stiske samozaposlenih in mikro podjetij. V enem izmed paketov so zagotovili še dodatnih 31 milijonov evrov za institucionalno varstvo, kar je bilo še posebej pomembno, ker so najbolj ranljive skupine zaradi covid-19  prav starostniki.

V PKP8 je ključen ukrep subvencioniranja dviga minimalne plače, ki določa delno subvencioniranje države dviga minimalne plače, po drugi strani pa prejemnikom najnižjih plač omogoča dostojnejše preživetje. Poleg omenjenega ukrepa pa se s PKP8 podaljšujejo dobro sprejeti ukrepi, kot so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, subvencioniranje polnega delovnega časa in zagotavljanje temeljnega dohodka. “Prav tako smo s PKP 8 podaljšali subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca meseca aprila 2021. Država bo nase prevzela tudi del bremena zaradi dviga minimalne plače, delodajalci bodo za tiste, ki brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli subvencijo v višini 50 evrov. Še več, Vlada je šla nasproti tudi sindikatom in odpravila neenako obravnavo zaposlenih pri izplačilih kriznega dodatka v višini 200 evrov. Po uveljavljenem PKP 8 bodo do izplačila kriznega dodatka upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju,” je še pojasnila Irglova.

Foto: Pixabay

Sedanje vzdržno gospodarsko stanje je rezultat pravočasnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih ukrepov. “Ciljno usmerjeni ukrepi so ves čas covid situacije podpirali socialno najbolj ranljive skupine, tiste za katere se v naši stranki borimo že od začetka, torej invalide, upokojence, zaposlene, ki prejemajo minimalne plače,” je še obrazložila. Na vse dosežke, ki jih je Irglova naštela pa razvpiti poslanec Levice in predstavnik stranke “revnih”  Miha Kordiš ni znal reči drugega kot: “Lažeš, kradeš, bolhe ješ”. Kljub temu, da je zakon namenjen pomoči prebivalstvu je proti je glasovalo deset poslancev; vsi poslanci Levice ter Marjan Šarec iz vrst LMŠ ter Franc Trček iz vrst SD. Preostali predstavniki opozicije niso glasovali oziroma so se glasovanja vzdržali, medtem pa s strani strokovnjak0v prihajajo vse glasnejši pozivi o sodelovanju za prihodnost.

Sara Rančigaj

Zadnje novice

Sorodne vsebine