16.2 C
Ljubljana
torek, 24 maja, 2022

Vidnejši podporniki Roberta Goloba naklonjeni tudi Putinu

Piše: Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic

Med političnimi podporniki in privrženci zmagovalca volitev Roberta Goloba in Gibanja Svoboda najdemo več takih, ki so naklonjeni tudi Putinovi Rusiji. Med njimi najbolj izstopata ljubljanski župan Zoran Janković in »šef« globoke države Milan Kučan. Povezave med Golobom in Putinom najdemo tudi med člani njegove stranke, hkrati pa ima Golob podobno retoriko.

Ob izbruhu vojne v Ukrajini je Janez Janša ostro obsodil Putinovo agresijo in odločno podprl Ukrajino v njeni obrambi pred močnejšim in večjim sovražnikom. Bil je med prvimi državniki, ki so odpotovali v ukrajinsko prestolnico Kijev, kjer so se sešli z ukrajinskimi oblastmi in pokazali ukrajinskemu narodu, da ni sam. Obisk četverice državnikov v Kijevu je odmeval tudi v tujih medijih, ki pa so se po volitvah v Sloveniji v povezavi z našo državo spraševali predvsem to, kdo je Robert Golob. Med drugim se zdi, da je med privrženci, podporniki in celo člani stranke Gibanje Svoboda letošnjega zmagovalca volitev kar nekaj ljudi, ki so naklonjeni Putinovemu režimu ali v prijateljskih odnosih z zdajšnjimi ruskimi oblastmi. Od tistih, ki nočejo vrniti Putinovih odlikovanj, do tistih, ki so redno obiskovali Moskvo. Gre predvsem za predstavnike bolj levo usmerjenih političnih opcij, pri tem pa je zanimivo, da vsi med njimi v Sloveniji strastno podpirajo ideologijo LGBT in »parade ponosa«, hkrati pa radi hodijo v državo, kjer so tovrstni cirkusi prepovedani. Morda njihova skrita ljubezen do vsega rdečega, vključujoč Sovjetsko zvezo in boljševike, pretehta odpor do bolj »konservativnih« elementov ruskih oblasti.

Janković noče vrniti Putinovega odlikovanja

Med takšne ljudi spada vsekakor ljubljanski župan Zoran Janković, ki je velik podpornik Roberta Goloba že od začetka njegovega vstopa v politiko. Čeprav se Golob predstavlja kot eden »novih obrazov«, ni čisto tako. Pred slabimi enajstimi leti je bil namreč eden od soustanoviteljev Jankovićeve stranke Pozitivna Slovenija. Že takrat naj bi bil prva Jankovićeva izbira za mandatarja po zmagi Pozitivne Slovenije na volitvah, vendar pa tega položaja takrat ni sprejel. Je pa bil podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija, kasneje pa stranke Zavezništvo Alenke Bratušek. Zato se ne smemo čuditi, da je Zoran Janković do danes ostal naklonjen Golobu. Seveda pa Janković že leta goji prijateljske odnose tudi z ruskim samodržcem Putinom. Tako je leta 2017 od novodobnega kremeljskega carja prejel odlikovanje za širjenje prijateljstva med Moskvo in Ljubljano ter s tem tudi med Rusijo in Slovenijo. Medtem ko so tovrstna odlikovanja zaradi Putinove agresije na Ukrajino nekateri prejemniki vrnili, pa za Jankovića to očitno ne pride v poštev. Brez jasnega pojasnila je namreč zavrnil možnost, da bi omenjeno odlikovanje vrnil.

Milan Kučan v Moskvi slavil zmago nad fašizmom

Robert Golob pa uživa tudi podporo sive eminence slovenske globoke države Milana Kučana, ki je prav tako naklonjen Vladimirju Putinu. Kučan je po izbruhu vojne za televizijo Top News delno krivdo za to, da Ukrajino napadel Putin, zvalil kar na Ukrajino. Namesto da bi obsodil Putinove apetite po suverenih državah, Kučan meni, da je »krivda deljena«. Kučan je prav tako na neprijavljenem shodu za mir, ki so ga letos organizirali levičarski nevladniki in se je namesto resničnega shoda proti vojni sprevrgel v nov protest proti stari vladi, izjavil, da se ne bi smelo zgoditi tisto, kar je do vojne pripeljalo. Tako je znova namigoval, da je Ukrajina tudi sama kriva, da je bila napadena. Tako kot njegov varovanec Janković se je tudi Milan Kučan v preteklosti mudil v Moskvi pri Putinu. Leta 2017 je namreč potoval v Moskvo kot vodja in predstavnik delegacije slovenskih veteranov druge svetovne vojne, da bi skupaj s Putinovo druščino zaznamoval dan zmage nad fašizmom 10. maja. O obisku se takrat v slovenskih osrednjih medijih ni veliko poročalo, dokler se ni v javnosti pojavila fotografija Kučana in slovenske delegacije v Kremlju. Pot v Rusijo pa naj bi bil Kučanu plačal kar Putin.

Podpredsednica Gibanja Svoboda proti vojaški pomoči Ukrajini

Ko govorimo o spornih povezavah Goloba, njegovih privržencev in podpornikov s Putinom in Moskvo, pa je vsekakor treba omeniti tudi podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos. Marta Kos je izjavila, da je Slovenija imela vedno dobre odnose z Rusijo, da pa se je v času Janševe vlade obrnila bolj proti ZDA. Zavzema se za »normalizacijo« odnosov med Rusijo in Slovenijo, hkrati pa je bila kritična do Janše, ker je obiskal le Kijev in ne tudi Moskve. Po njenem mnenju brez Rusije ne more biti nove evropske obrambne strukture, zato se je treba pogovarjati tudi s Putinom. Kritična je bila tudi do tega, da bi Ukrajincem dajali vojaško pomoč. Še bolj zgovorne so povezave njenega starejšega brata, operativca globoke države, Draga Kosa, ki se je tik pred začetkom vojne skupaj z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo v Moskvi udeležil slovesnosti ob tristoletnici ruskega tožilstva.

Sporen obisk Draga Škete pred izbruhom vojne

Omenjeni obisk Škete in Kosa v Moskvi je vsekakor dvignil veliko prahu. To se je zgodilo 13. januarja, le dober mesec pred izbruhom vojne, ko je bila ta praktično že pred vrati. Na samem obisku pa je kljub temu generalni tožilec Drago Šketa z vodjo ruskih državnih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal sporazum o programu sodelovanja, ki naj bi trajal do konca leta 2023. Škete očitno ni motilo, da podpisuje sporazum z nekom, ki se zaradi kršitev človekovih pravic sooča z omejevalnimi ukrepi v Evropski uniji. Krasnov je tudi blizu Putinu in naj bi celo veljal za njegovo podaljšano roko pri obračunavanju s političnimi nasprotniki in z disidenti. Zato je težko verjeto, da se le mesec dni pred vojno in navkljub vsemu zaostrovanju Šketa ni zavedal, kam in h komu potuje v goste in s kom podpisuje sporazum. Na praznovanje ruskega dneva tožilstva je bilo sicer povabljenih 34 evropskih držav in mednarodnih ustanov. Med drugim je bil iz Evrope navzoč slovaški državni tožilec Maroš Žilinka, ki se je zaradi tega obiska na Slovaškem soočal z ostrimi kritikami in pozivom, da odstopi. Slovesnosti in dvostranskega srečanja so se iz Evrope udeležili še tožilci iz Romunije, Hrvaške, Italije, Grčije in Belgije. Navzoč pa je bil tudi armenski državni tožilec. Podpisani sporazum med slovenskim in ruskim državnim tožilcem je vseboval izvedbo okrogle mize o boju proti kibernetskemu kriminalu, sestanke izvedencev, ki bi delili svoje izkušnje, in druge oblike sodelovanja. Po začetku vojne je Šketa sicer odstopil od sporazuma, v času njegovega obiska pa je takratna vlada poudarila, da sta Drago Šketa in Drago Kos Rusijo obiskala na lastno pest in brez vednosti slovenskega veleposlaništva.

Golob in Putin, borca proti »fašizmu«

Roberta Goloba in Vladimirja Putina pa ne družijo le isti privrženci in podporniki na slovenskem političnem parketu, temveč tudi podobna retorika. Putin je ob napadu na Ukrajino govoril o »denacifikaciji« te države, hkrati pa povzema estetiko in ideološko retoriko Sovjetske zveze in njene »velike domoljubne vojne« proti fašizmu. V Rusiji naj bi bil letos organiziran velik mednarodni antifašističen kongres, Putin pa svojo agresijo predstavlja kot osvoboditev Ukrajine izpod fašizma. Kot se spomnimo, je ob (vnovičnem) vstopu v politiko tudi Golob uporabljal podobno izrazje, ko je v Kinu Šiška oznanil začetek svojih političnih dejavnosti. Takrat je namreč vzklikal, da je čas, da se iz Slovenije naženejo »fašisti«, ki naj ne bi vodili »desničarske politike«, temveč kar »fašizem«. Treba se je vprašati, ali je nekdo, ki je prejšnjo desnosredinsko vlado označil za »fašiste«, hkrati pa so njegovi podporniki blizu tudi Putinu, zares primeren za vodenje slovenske vlade. Kot kaže, bo to pokazal čas. Vsekakor pa je skrb zbujajoče, da smo znova priča stari komunistični retoriki, ki vse nasprotnike označuje za fašiste, pa ne le v Putinovi Rusiji, temveč tudi v (za zdaj še) demokratični Sloveniji.

Prejemniki ruskih odlikovanj

Od kar trinajstih prejemnikov ruskih odlikovanj sta le dva ob izbruhu Putinove agresije vrnila svoji odlikovanji; nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in poveljnik gardne enote Slovenske vojske podpolkovnik Marko Hlastec. Drugi prejemniki ruskih medalj niso vrnili, med njimi pa najbolj izstopa Golobov nekdanji mentor Zoran Janković, ki je prejel red prijateljstva zaradi utrjevanja prijateljskih odnosov med prestolnicama obeh držav. Tu je še direktorica Foruma slovanskih kultur in nekdanja ministrica za kulturo iz vrst Socialnih demokratov dr. Andreja Rihter, ki je odlikovanje prejela le dva tedna pred izbruhom vojne. Poleg pokojnega Miloša Kovačiča je Putin odlikoval še predsednika uprave Plinovodov Marjana Erbelinca, predsednika uprave Krke Jožeta Colariča, direktorja Rika Janeza Škrabca, predsednika Društva slovensko-ruskega prijateljstva Sašo Ivana Geržino, podžupana Ljubljane Janeza Koželja, prof. Janjo Urbas s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, direktorico Zavoda Vesela druščina prof. Julijo Mesarič, medtem ko sta Saša Slavc in Igor Furlan prejela državno priznanje hvaležnost predsednika Ruske federacije.

Milan Kučan Moskva. (foto: Nova24tv)

Leta 2017 je Zoran Janković od Putina prejel odlikovanje, hkrati pa je v njegovi Pozitivni Sloveniji politično kariero začel Robert Golob.

Drago Kos, brat podpredsednice Golobove stranke Marte Kos, je tik pred izbruhom vojne z državnim tožilcem Dragom Šketo potoval v Moskvo.

Robert Golob ima v svoji stranki tako privržence Sorosa z Zahoda kot Putina z Vzhoda.

 

Prikaz nasprotnih dejstev:

»V tedniku Demokracija je bil 5. maja objavljen zapis z naslovom Prejemniki ruskih odlikovanj, kjer je navedeno, da je prejemnik Putinovega odlikovanja tudi podžupan Ljubljane Janez Koželj.

Zapisano ne drži. Podžupan prof. Janez Koželj ni prejemnik nobenega ruskega odlikovanja.

 

Sania Huskić Hočevar

Odsek za odnose z javnostmi MOL«

Sorodne vsebine