Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Mineva 81 let od zloglasnega pokola v ruskem Katinu, ki so ga izvedle komunistične sovjetske oblasti. Šlo je za množični umor okoli 22 tisoč poljskih državljanov, elite poljskega naroda, zlasti oficirjev in intelektualcev. Tragični dogodki so se zgodili aprila in maja leta 1940. Pred enajstimi leti se je ob 70. obletnici pokola, na kraj zločina, odpravila poljska politična elita, ki je žalostno preminila v letalski nesreči na letališču v Smolensku. Številni privrženci teorij zarot so prepričani, da je za tragedijo kriv ruski politični vrh, podrobnosti dogodka pa vse do danes niso dokončno pojasnjene. Najnovejše raziskave pa so pokazale na sledi razstreliva TNT in heksogen (RDX) na letalskih sedežih. V prispevku prilagamo tudi posnetka o likvidacijah iz igranega filma.
Tretjega aprila 1940 so se proti Katinu odpravili prvi transporti poljskih vojnih jetnikov, ki so jih Sovjeti zadrževali na svojem območju, in sicer v taboriščih za vojne jetnike. Transporti vojnih jetnikov so se potem dogajali še v obdobju naslednjih šestih tednov. Množični pokol je bil izveden po hitrem postopku, in sicer brez sodišč in brez obsodb. Zločine je zagrešila NKVD, sovjetska varnostno-obveščevalna služba. Jetniki so bili umorjeni s po enim strelom v zadnji del glave, množični pomor pa je bil izveden na območju krajev Katin, Harkov in Miednoje. Tedaj je bilo skupaj umorjenih okoli 22 tisoč Poljakov, še zlasti oficirjev, intelektualcev, pa tudi drugih, poroča PolskieRadio24.pl.
Odločitev za množični umor je padla 5. marca 1940. Sovjetska oblast je namreč poljsko elito spoznala za svojega nepoboljšljivega sovražnika. Prvi so informacije o pomorjenih Poljakih javno podale nemške okupacijske oblasti, in sicer aprila leta 1943, vendar pa je sovjetska oblast po radiju že v dveh dneh zavrnila obtožbe rekoč, da je likvidacije izvedla nemška stran, in sicer leta 1941, ko je zasedla območje Smolenska.
Toda Američan in Britanci so že leta 1943 posedovali informacije, da je za zločin nad Poljaki odgovorna Sovjetska zveza, vendar pa so se bali, da bi javna razglasitev podatkov privedla do Stalinovega odstopa od koalicije z ZDA in Veliko Britanijo v boju proti Hitlerjevi Nemčiji. Šele po vojni, leta 1951 so Američani organizirali pravi sodni proces. Resnica o Pokolu je bila uradno prikrita več kot pol stoletja, šele 13. aprila 1990, je sovjetska oblast priznala, da je bila za zločin odgovorna NKVD, dve leti pozneje pa je tedanji predsednik Boris Jelcin javno objavil prve dokumente.
Tragedija v Smolensku
10. aprila leta 2010, pa se je v bližini kraja množičnega pokola pripetila še ena tragedija – letalska nesreča, v kateri je preminil poljski politični vrh, med drugim tedanji predsednik Lech Kaczyński, ki je bil pozneje skupaj s svojo ženo Marijo pokopan na gradu Wawelu, v grobnici poljskih kraljev v Krakovu. V nesreči so preminili tudi številni drugi poljski politiki. Skupaj je umrlo 96 oseb. Vse do danes vse podrobnosti dogodka niso pojasnjene, tragedija pa je prebudila domišljijo številnih ljubiteljev teorij zarot. Po njihovem prepričanju naj bi bile za nesrečo krive ruske oblasti, poroča NOIZZ.
Slovenska zemlja je posejana s “Katini”
Najprej se je pri nas na skrivaj šušljalo, po osamosvojitvi pa vse glasneje govorilo, da je slovenska zemlja posuta z medvojnimi in povojnimi morišči, ki pa jih niso zakrivili tuji, ampak domači likvidatorji. “Gre za najbolj obsežne pomore na območju Slovenije v celotni zgodovini, gre za največje pomore neoboroženih Slovencev v naši zgodovini, gre za največje pomore neoboroženih ljudi po II. svetovni vojni v Evropi.” je pred meseci dejal Jože Dežman, ki raziskuje povojne poboje pri nas. Eno izmed tovrstnih morišč, ki je doživelo izredno medijsko pozornost, je zagotovo Barbara Rov. Spomniti pa gre tudi taborišča Teharje, Tezenski gozda in Kočevski roga ter zloglasno Logaško klavnico oziroma Korenčanovo domačijo, kjer so v strahovitih mukah preminili številni. Če so komunisti v izvensodnih pobojih v Katinu pobili več kot 22 tisoč ljudi, pa je na ozemlju Slovenije pobitih okoli 100 tisoč ljudi različnih jugoslovanskih narodnosti, od tega več kot 14 tisoč Slovencev.
Katynski pokol, grob umorjenega Poljaka Aleksandra Wielebnowskega. Živel je 43 let, umorjen pa je bil aprila, leta 1940. Njegova družina mu sporoča: “Živiš v našem spominu”. (Foto: epa)
