Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Po besedah ekonomista dr. Rada Pezdirja, ki je bil gost oddaje Beremo, lastnik podjetja še vedno nosi odgovornost – argument “nisem vedel” po slovenski zakonodaji pač ne zadostuje. S tem je seveda ciljal na Natašo Pirc Musar, ki trdi, da nič ne ve o poslih svojega moža Aleša Musarja – pa čeprav je solastnica Ruske dače. “Ruska dača v tem omrežju ni odvojeno in nepovezano podjetje,” je avtor knjige Vzporedni mehanizem globoke države pojasnil lastniško strukturo in med drugim v oddaji tudi povedal, da je finančna obveščevalna služba BiH razkrila, da Aleš Musar posluje preko fiduciarnega računa v Lichensteinu. Dvomom o korektnosti poslovanja Musarja v Bosni je po Pezdirjevih besedah kar nekaj – žal pa mnoge zadeve niso izpričane na tak način, da bi bile dostopne.
Faktor banka je bila ustanovljena v zgodnji fazi tranzicije leta 1993, nastala je iz nekdanje interne banke Iskra; Banka, ki je nastala kot greenfield investicija, je bila del mreže, v kateri so se srečali kapitalski, politični in obveščevalni interesi, ki so po navedbah dr. Rada Pezdirja izvirali iz časa socializma. V drugi generaciji lastnikov banke se je pojavil Darko Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva. Pezdir je v svoji knjigi Vzporedni mehanizem globoke države zapisal, da je povsem verjetna teza, da je Faktor banka nastala zato, da bi omogočala vzporedno bančništvo v Sloveniji. Akiva je po začetni konsolidaciji, po odkupu sklada od SKB banke, “jahala” s tem skladom na stari izraelsko – slovenski navezi, ki se je začela leta 1945 na relaciji Edo Brajnik – Shaide Dan, torej švercanje orožja za osamosvojitev Izraela izpod britanske nadoblasti in vzpostavitev izraelske države ter transport judovksega prebivalstva po koncu 2. svetovne vojne. V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je to začelo nadgrajevati v gospodarsko sodelovanje in v tiho diplomacijo ter se nadaljuje ves čas.
Kakšno vlogo je imel pri tem Aleš Musar? Slednji sicer ni bil predmet preučevanja Pezdirja, saj je po fuziji Aktive in izraelskega poslovnega holdinga IDB kmalu odšel. Pezdir je pojasnil, da je bila Aktiva privatizacijski sklad (bivši pid), naslednji Musarjevi posli pa so bili tudi pidovski certifikatni skladi – tokrat v BiH in v Črni gori. “Če kaj, se je pri Aktivi naučil, kako plavati v pidovski privatizaciji,” je dejal Pezdir in pojasnil, da je šlo za preslikavo tega, kar smo imeli v Sloveniji. To se je potem videlo tudi pri skladu Moneta v Črni gori in pri privatizacijskih fondih, ki so se spremenili v investicijske sklade v Bosni – na primer Invest Nova, Privrednik in tako dalje. Vse to je bilo del omrežja, katerega center je bil Musar.
Aleš Musar, mož predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. (Foto: posnetek zaslona RTVS)
Ko je agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Srbske pod drobnogled vzela sklad Invest Nova, je iz tega sledilo, da je leta 2009 potekalo aktivno poslovanje z nakupi delnic Aktiva naložbe s strani tega sklada, ki je bil v upravljalski domeni Musarja. Enaka agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji je bila v Črni gori – vse to je javno objavljeno, pa nihče ni opazil, je opozoril Pezdir in okrcal tudi novinarje. V primeru poslovanja sklada Moneta, kjer spet najdemo Musarja, je odločba, iz katere je razvidno, da je imela ZIF Moneta v domeni omrežja Musarja garancije pri Faktor banki v letu 2011. To je bilo leto, ko je takrat že CG Invest, bivša Aktiva naložbe, še vedno drugi največji lastnik Faktor banke, hkrati pa je Darko Horvat v nadzornem svetu te iste banke. Tudi po odhodu zakoncev Musar iz Aktive je bilo še vedno prisotno sodelovanje z omrežjem Darka Horvata. Pezdir je pripomnil, da je zanimivo naključje, da so imeli garancije ravno pri Faktor banki – morda prav zato, ker je bil tam lastnik nekdanji poslovni partner, ki je obenem tudi v nadzornem svetu.
Dvomov o korektnosti poslovanja Musarja v Bosni kar nekaj
V odločbi, ki jo je izdala agencija za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Srbske v Banjaluki, opozarjajo, da je bilo mimo zakonodaje o upravljanju teh privatizacijskih skladov zvedeno poslovanje na relaciji Slovenija-Bosna, in sicer s strani Aleša Musarja. Odločanje o načinu, kako bosanski sklad vstopa v Slovenska podjetja, je bil netransparenten, protipraven z vidika BiH. Ista odločba tudi kaže, da Musar v bosanskem skladu ni razkril, da trguje s povezanimi osebami – gre za primer prodaje obveznic slovenskemu podjetju AG d.o.o., ki je ena izmed dveh ključnih osi v Musarjevem omrežju – bosanska agencija je še eksplicitno opozorila, da je bil Musar v konfliktu interesov, prodajal je samemu sebi in tega ni razkril. Z eno nogo je bil v AG, z drugo pa v Nova Invest v Bosni, transakcije so bile zamegljene. Presenetljivo iz odločbe sledi tudi, da je sama finančna obveščevalna služba BiH razkrila, da Musar posluje preko fiduciarnega računa v Liechensteinu. Vse to kaže nakazuje, da dvomov o korektnosti poslovanja Aleša Musarja v Bosni ni malo, ostale zadeve niso izpričane na tak način, da bi bile dostopne, je še pojasnil Pezdir.
Pirc Musarjeva v svoj zagovor pogosto tudi pove, da je vse v najlepšem redu, ker plačujeta davke. Ali plačevanje davkov pomeni, da je upravičena, da ne ve, kaj se dogaja z lastniško strukturo? Od kod sredstva nemškemu podjetju Aulon, ki je glavni lastnik v Ruski dači in kaj je namen tega Aulona, zakaj podjetje ni registrirano v Sloveniji? To je le nekaj vprašanj, ki jih zastavlja Pezdir. “Razumem pa iz javno dostopnih podatkov, da je bilo podjetje Aulon inkorporirano leta 2016 v Nemčiji, na isti dan kot sta tudi ostala dva Musarjeva sodelavca inkorporirala na istem naslovu podjetja, razumem da je bil leta 2016 s strani M. M. Alpha Investment prevzet AG, da so bili izplačani črnogorski skladi s katerimi se je pokrivalo lastništvo Musarja v podjetju AG, da so šli takrat skladi v likvidacijo in da se je iz povezanih podjetji preusmeril denar v podjetje S.T. Hammer,” je Pezdir nanizal zapleteno lastniško strukturo. Avtor knjige Vzporedni mehanizem globoke države se sprašuje, zakaj je potrebna tako zakomplicirana struktura. Kaj je prikrito, da je prevzem AG-ja potekal iz črnogorskih in bosanskih privatizacijskih skladov. To so stvari ki so nejasne, bosanski regulatorji pa so ugotovili, da tisti privatizacijski skladi v konkordatu z Alešem Musarjem ne delujejo regularno.
Pezdir je komentiral še Kučanovo podporo Pirc Musarjevi, kar je pojasnil z besedami, da želi nekdanji partijec disciplinirati Gibanje Svoboda, pri čemer bo neuspešen. Kot je še pojasnil, Kučanova moč peša, njegovo vpletanje pa bo imelo posledice za levico.
