Kam je izginil Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)? Včeraj je bil med vabljenimi v državnem zboru na nujni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, sklicani na zahtevo poslanca NSi Jerneja Vrtovca, kjer se je edina točka dnevnega reda tikala predvsem Muženiča: Odločitev Specializiranega državnega tožilstva, da na podlagi ugotovitev Nacionalnega preiskovalnega urada opusti pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh. Poročali smo, da je ekonomist Rado Pezdir zaradi suma storitve kaznivega dejanja kriminaliste NPU, ki jih vodi Muženič, konec minulega meseca zaradi opustitve pregona v omenjeni zadevi naznanil Specializiranemu državnemu tožilstvu.
V galeriji si lahko ogledate posnetek seje, ki so jih objavili na uradni spletni strani državnega zbora, a na med udeleženci Muženiča ne boste našli. Predsedujoči odboru Zvonko Černač je sporočil, da se Muženič ni opravičil, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je v začetku svojega nastopa povedal: “So pa danes z mano generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, direktor uprave kriminalistične policije mag. Boštjan Lidav in mag. Lado Bradač, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.” Če pogledate seznam vabljenih, nihče od naštetih niti ni bil vabljen, Poklukar pa je dejal, da je Bobnarjevo in Lindava pripeljal, ker sta njegova šefa. Zakaj konkretno ni Muženiča, ni pojasnil. Zato smo že zjutraj Muženiču in policijski službi za odnose z javnostmi poslali vnekaj vprašanj, oboje v celoti objavljamo v ločenem okvirju na dnu strani.
Ne gre spregledati, kar je bilo omenjeno tudi v včerajšnji poslanski razpravi, da je prišel Muženič za šefa NPU, pod katerim je prišlo do ugotovitev, naj se pregon opusti, z mesta direktorja ene od ključnih institucij, ki bi jo moral v okviru NPU morali preiskovati – Urada za preprečevanje pranja denarja. Bobnarjeva je včeraj zatrdila, da je bil Muženič v času pranja denarja na povsem drugem delovnem mestu. Znano pa je, da kriminalistom NPU, ki so pod Muženičem predlagali opustitev preiskave, ni uspelo opraviti niti informativnega razgovora z Irancem Irajem Farrokzadehom, čeprav je bilo znano, kdaj se je mudil v Ljubljani, in je to denimo uspelo ekonomistu Pezdirju kot članu preiskovalne skupine o zlorabi v bankah.
In kot šef Urada za preprečevanje denarja je bil Muženič v delegaciji predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil v času pranja iranskega terorističnega denarja v takrat povsem državni NLB, v delegaciji, ki je februarja leta 2017 obiskala Rusko Federacijo. Čeprav na spletni strani urada predsednika republike Pahorja ob tekstu ni nobene fotografije obiska, v tekstu pa ne omembe Muževiča, je posnetek na omrežju YouTube. Vidite ga lahko od 30. sekunde dalje.
Kar, sodeč po današnjem sklicu Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki ga lahko v celoti preberete na povezavi sklic Knovs odpira nova vprašanja, saj v sklicu seje beremo, da so poslanci obravnavali primera Farrokh in Petrol in njun vpliv na nacionalno varnost v Republiki Sloveniji.
Ne gre prezreti, da je nekdanja uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika v času vlade Marjana Šarca z ruskim oligarhom podpisala posel, ki bi ga morala Sova preprečiti, o čemer je Pezdir pisal za Reporter. Petrol je 10. 9. 2019 podpisal pogodbo z rusko T Plus grupo, katere lastnik je podjetje Prenova Group, njen lastnik pa Viktor Vekselberg. Prenova in Viktor sta oba na seznamu sankcij ZDA OFAC. Sova bi zaradi nacionalnovarstvenega položaja države zadevo morala spremljati, vse skupaj pa silno spominja na dogajanje v zadevi Farrokh. Vprašanja, ki jih lahko v nadaljevanju preberete v celoti, smo posredovali tudi novi upravi družbe Petrol, a pojasnil še nismo prejeli.
Pojasnilo v celoti
Pozdravljeni,
Odgovarjamo na vprašanja, ki ste jih posredovali direktorju Nacionalnega preiskovalnega urada, g. Darku Muženiču, in na vprašanja, ki ste jih posredovali na Sektor za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi.
V skladu z 235. členom Poslovnika državnega zbora, ki določa, da na seji delovnega telesa predstavlja vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada, se je na vabilo za udeležbo na omenjeni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve odzvala generalna direktorica policije, mag. Tatjana Bobnar, kot predstojnica organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve.
Seje se je generalna direktorica policije udeležila skupaj z direktorjem Uprave kriminalistične policije mag. Boštjanom Lindavom. Nacionalni preiskovalni urad je namreč specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije, ki je organizacijsko umeščena v Upravo kriminalistične policije, ki je notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave.
Generalna direktorica policije je za direktorja NPU imenovala Darka Muženiča v mesecu juniju 2019, pred tem pa je Darko Muženič od meseca februarja 2013 opravljal delo direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Darko Muženič se je zaposlil na UPPD v aprilu leta 2007 in je do imenovanja za direktorja UPPD svoje delo opravljal v Sektorju za preventivo in nadzor. V tem sektorju se pripravljajo in usklajujejo predpisi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Konkretni primer iz vašega drugega vprašanja so obravnavali v Sektorju za sumljive transakcije, ki je pristojen za sprejem, zbiranje in analizo podatkov od zavezancev, nekaterih državnih organov, nadzornih organov in tujih sorodnih uradov, kot tudi za nadaljnje posredovanje ugotovitev pristojnim organom v Sloveniji ali tujini. Oba navedena sektorja sta organizacijsko ločena, tako da zaposleni iz Sektorja za preventivo in nadzor, kjer je bil zaposlen Darko Muženič, nimajo dostopa do podatkov Sektorja za sumljive transakcije.
Generalna direktorica policije je na omenjeni seji parlamentarnega odbora, ki je bila javna, celovito pojasnila delo policije v konkretnem primeru, njena pojasnila pa vsebujejo tudi odgovore na vaša vprašanja.
V tem primeru je Policija o zbranih obvestilih v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v povezavi z odprtjem več računov pri eni od bank in poslovanjem preko teh računov na Specializirano državno tožilstvo RS v mesecu juliju 2018 podala poročilo po desetem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ker na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Omenjeno poročilo je policija dopolnila z dodatnimi ugotovitvami še v mesecu avgustu lanskega leta. Obe poročili je policija podala v okviru delovanja specializirane preiskovalne skupine, ki jo je v ustanovilo SDT RS. Specializirano preiskovalno skupino vodi in usmerja pristojni državni tožilec, poleg predstavnikov policije pa v njej sodelujejo tudi predstavniki drugih državnih organov in institucij.
Predkazenski postopek v zvezi s podanimi poročili je državni tožilec zaključil s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe in ni uvedel kazenskega pregona. Pri svoji odločitvi je državni tožilec poleg dokumentacije policije upošteval tudi naznanilo preiskovalne komisije državnega zbora, ki ga je štel kot kazensko ovadbo in ki ga je s sklepom zavrgel iz razloga, ker ni bil podan utemeljen sum, da so osumljenci storili naznanjena kazniva dejanja. Razlogi za takšno odločitev in ugotovitve policije so opisani in obrazloženi v omenjenem sklepu o zavrženju, ki ga je državni zbor prejel v mesecu juliju 2019
O zadevah iz pristojnosti skupine lahko javnost obvešča le njen vodja, tj. državni tožilec, zato se za podrobnejše informacije glede izvedenih preiskovalnih aktivnosti obrnite nanj.
S spoštovanjem
Drago Menegalija
Predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete
Andrej Žitnik
