Evropska unija v celoti priznava svobodo držav članic pri določanju, organiziranju in financiranju javne radiotelevizije. Posledično so slovenske oblasti načeloma svobodne pri določanju oblike, pogojev in načina javnega financiranja slovenskega radiodifuznega sistema. To je v odgovoru slovenskima novinarjema in urednikoma Jožetu Biščaku in Vinku Vasletu zapisala evropska komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová.
Urednik revije Demokracija Jože Biščak in dolgoletni novinar, urednik in nekdanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle sta julija v pismu z naslovom »Vaša ganljiva zaskrbljenost za medije zaradi sprememb medijske zakonodaje je res povsem odveč« (TUKAJ) evropsko komisarko opozorila, da je v Sloveniji zagotovljena medijska svoboda in da je skrb Evropske unije zato odveč, saj so medijske organizacije in javna televizija v svojih obveščanjih evropske javnosti, da nova desnosredinska vlada omejuje svobodo medijev in da želi uničiti javni radiodifuzijski servis, zelo enostranske.
Pismo iz kabineta objavljamo v celoti:
»EVROPSKA KOMISIJA
GENERALNI DIREKTORAT ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINO IN TEHNOLOGIJO
Medijska politika
Politika avdiovizualnih in medijskih storitev
Bruselj
Spoštovani gospod Biščak, spoštovani gospod Vasle,
zahvaljujem se vam za pismo, naslovljeno na podpredsednico Jourovo, ki me je prosila, da odgovorim v njenem imenu.
V pismu se sklicujete na načrtovane zakonodajne spremembe glede medijske zakonodaje v Sloveniji. Upoštevajte, prosim, da Komisija v okviru izvajanja zakonodaje EU ne more komentirati osnutkov zakonodaje, razen v primerih, ko države članice priglasijo osnutke zakonodaje s področja uporabe Direktive (EU) 2015/1535 o določitvi postopka za zagotavljanje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil o storitvah informacijske družbe (1).
Naj spomnim, da Protokol št. 29 o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, priznava svobodo držav članic pri določanju, organiziranju in financiranju javne radiotelevizije. Posledično so slovenske oblasti načeloma svobodne pri določanju oblike, pogojev in modalitete (načina) javnega financiranja slovenskega radiodifuznega sistema.
Medtem ko je odgovornost držav članic v glavnem ta, da medijski svobodi in pluralizmu zagotavljajo zaščito, Komisija svoje ukrepe stopnjuje v okviru svojih pristojnosti. Komisija v celoti priznava, da morajo biti svobodni, neodvisni in pluralni mediji najpomembnejši del vsake dobro delujoče demokracije.
Komisija financira Monitor pluralizma medijev (MPM) (2), ki ga vodi Evropski univerzitetni inštitut (European University Institute), njegov cilj pa je izpostaviti tveganja za medijski pluralizem v vseh državah članicah, vključno s Slovenijo. Rezultati MPM za leto 2020 so bili nedavno objavljeni (3). Zagotavljajo posodobljeno merjenje pomembnih tveganj, tudi na področjih tržne pluralnosti in politične neodvisnosti.
Kot je navedeno v Sporočilu o krepitvi pravne države v Uniji – načrt ukrepov (4), se je Komisija odločila, da bo v novo letno Poročilo o pravni državi, ki je preventivno orodje za zgodnje odkrivanje izzivov in iskanje rešitev, vključila medijski pluralizem. Poročilo o pravni državi za leto 2020, ki je bilo predstavljeno 30. septembra 2020 (5), zajema vse države članice in vsebuje steber o medijskem pluralizmu, ki ga sestavljajo teme, kot so neodvisnost in učinkovitost medijskega regulatorja, zaščita novinarjev, državno oglaševanje in transparentnost lastništva medijev.
Komisija je v zvezi s temi vprašanji v stiku s slovenskimi oblastmi. Podpredsednica Jourova se je 11. septembra predvsem sestala s slovenskim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem.
S spoštovanjem,
Anna HEROLD
Vodja enote«
Jože Biščak in Vinko Vasle sta ji že odgovorila. Njun odgovor objavljamo v celoti:
»Spoštovana gospa Věra Jourová!
Na najine argumentirane vsebinske pomisleke o dejanskem dogajanju v slovenskem medijskem prostoru sva hvaležno kot odgovor prejela vaš dopis, ki pa je žal še najbolj podoben bruseljski pravno birokratski latovščini. Ta seveda ne odgovarja na tisti del najinih pisanj in analiz medijev v Sloveniji, ki kar vsepovprek obtožujejo posamezne politike in tudi vlado, da v resnici počenjajo nekaj, za kar v pravno urejeni EU ni prostora – da grozijo posameznim medijem in novinarjem, ogrožajo njihovo avtonomijo in jih skušajo pokoriti.
Resnica seveda ni tako preprosta, ker se v EU in tudi vaša komisija žal pretežno enostranski informira s strani zgolj posameznih levičarskih in kvazi neodvisnih organizacij v Sloveniji, ki preko mednarodnih novinarskih združenj, v katerih so aktivni člani, razširjajo preprosto rečeno – laži. K temu pripomore tudi skoraj 90 odstotkov slovenskih medijev, ki so v rokah parapolitičnih levičarskih, tudi komunističnih struktur bivšega režima, evropska novinarska združenja pa jim učinkovito pomagajo razširjati neresnice o dogajanjih v Sloveniji. Tudi poročilo vaše komisije je v tem delu nasedlo na podobne čeri in je zato povsem neobjektivno.
Žalosti naju, da se to dogaja v EU, ki naj bi vendarle predstavljala neko verodostojnost in korektnost, ko ocenjuje posamezne države. Pri čemer je treba nujno upoštevati, da gre tudi za države, ki so bile dolga desetletja pod komunističnim škornjem terorizma, vsakodnevnega kršenja temeljnih človekovih pravic, preganjanja, zapiranja in likvidacij. In to velja za nekatere države, ki jih v svojem poročilu omenjate kot kršiteljice vladavine prava. To torej velja tako za Madžarsko, Poljsko in tudi Slovenijo, ki se še dandanes soočajo s kar precej nasilnimi dediči komunističnih režimov. Vse to bi gospa Vera Jourova, ki prihaja iz države, ki jo je moralno, materialno in človeško močno poškodoval izvorni sovjetski komunistični režim, še posebej morala vedeti. Pa tudi zato, ker je gospa Jourova podpredsednica EU komisije in komisarka za vrednote in preglednost. Upava, da v 21. stoletju komunizem ni neka vrednota v EU prostoru.
Argumentiran dialog o slovenskem medijskem prostoru že dalj časa skušava sprožiti tudi v EU prostoru, pri čemer nama gre za obrambo dostojanstva resnice in ne za obrambo vladajočih. S tega vidika ocenjujeva tudi poskus vašega odgovora na najino pisanje, čeprav z njim nisva zadovoljna, je pa upava začetek poti boljšega dialoga in razumevanja. Molk o resnici, ali drugi plati medalje je namreč podpora lažem, ki so večna duša komunizma.
Vinko Vasle, dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor javnega Radia Slovenija (RTV Slovenija), in Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija ter predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev«
