Piše: L. K. F.
Agencija Valicon je v raziskavi Politikon ugotovila, da je skoraj polovica udeležencev volitev v DZ volila taktično v podporo vodilnih strank Gibanje Svoboda in SDS. Skoraj polovica volivcev pa je volila stranko, ki ni njihova iskrena, prva izbira. Velik del volivcev se je po navedbah Valicona odločal v zadnjih dneh.
Kot so na Valiconu napovedovali pred volilno nedeljo, se je velik del volivcev odločal v zadnjih dnevih. Delež teh volivcev je ostal enako visok kot na preteklih volitvah, a je za razliko od volitev 2018 tokrat bistveno vplival na rezultat. Izgubljale so praktično vse ostale stranke. LMŠ je odhod taktičnih volivcev odpeljal pod prag, SAB tudi brez tega pojava ni imela možnosti za prestop praga, še ocenjujejo pri Valiconu. Če bi se volivci držali svoje iskrene izbire, bi bila sestava Državnega zbora (DZ) precej drugačna, poleg LMŠ so bili v igri za prestop praga parlamenta še Povežimo Slovenijo, Resni.ca in Pirati.
Kako je Valicon opravil raziskavo?
S t.i. anketo post-poll. »To je anketa, h kateri povabimo vse anketirance, ki so v zadnjem tednu pred volitvami odgovarjali na naše ankete o volilni nameri. Anketa se prične izvajati v nedeljo, takoj po zaprtju volišč. Namen analize post-poll je neposredna primerjava izražene volilne namere in dejanske izbire na voliščih, med istimi anketiranci. V tokratni analizi post-poll je sodelovalo 2960 anketirancev,« pojasnjujejo pri Valiconu.
Odločanje v zadnjih dneh tokrat bistveno vplivalo na izid volitev
»Post-poll« analiza rezultata volitev 2022 kaže, tako Valicon, da je delež tistih, ki se odločajo v zadnjih dnevih ali celo zadnji dan, ostal enako visok kot na preteklih volitvah, a tokrat je to bistveno vplivalo na izid volitev.
Ugotovitve:
– Vsak sedmi udeleženec volitev je odločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev (14 odstotkov), slaba polovica med njimi prav ob izpolnjevanju volilnega lističa.
– Več kot četrtina (27 odstotkov) udeležencev volitev je svojo odločitev sprejelo v zadnjih dnevih pred volitvami. Če se k temu prišteje še 9 odstotkov volivcev, ki so odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, ki še teden dni pred volitvami niso bili povsem odločeni, dobra tretjina (36 odstotkov).
– Poleg omenjene tretjine, ki je v zadnjih dnevih pred volitvami izrazila možnost spremembe svoje odločitve, je tu še desetina volivcev, ki so bili sicer odločeni že pred tem in niso izražali možnosti spremembe svoje odločitve, a so prav tako glasovali taktično. Skupaj je tako skoraj polovica udeležencev volitev (46 odstotkov) zatrdila, da so glasovali za stranko, ki ni njihova iskrena prva izbira, temveč so zaradi različnih vzgibov glasovali taktično.
TABELA 1
Kdo so zmagovalci in kdo poraženci taktičnega glasovanja?
Zmagovalca taktičnega glasovanja sta jasna in razvidna že iz odstopanja volilnega rezultata glede na napovedi. Gibanje Svoboda je doseglo maksimalni možni rezultat, kot smo ga ocenili v naši volilni napovedi pretekli četrtek, kar se do sedaj ni zgodilo še nikoli. SDS je prav tako dobila nekaj več glasov od t.i. gotovih, zanesljivih glasov, ocenjenih tri dni pred volitvami. Vse ostale stranke so izgubljale.
SLIKA 1: Prehodi med strankami v zadnjih treh dnevih glede na končni izid
Kaj prikazuje slika?
Slika prikazuje delež upravičencev na celotnem vzorcu, ki so v zadnjih treh dnevih spremenili svojo odločitev in na dan volitev obkrožili drugo stranko oziroma so ali pa sploh niso prišli na volišča:
– Gibanje Svoboda je uspelo privabiti za sedem odstotnih točk volivcev, ki so spremenili svojo namero, izraženo v zadnjih treh dnevih.
– Tretjino predstavljajo udeleženci, ki niso najavili gotove udeležbe.
– Ostali dve tretjini pa predstavljajo volivci, ki so sicer še tri dni pred volitvami izražali namero po glasovanju za eno od strank koalicije KUL, ter nesojeni volivci stranke Resni.ca in NSi.
– SDS je bila manj uspešna pri mobilizaciji taktičnih volivcev, prišli so predvsem iz smeri negotovih udeležencev in nesojenih volivcev NSi.
– NSi je edina stranka, ki je v zadnjih treh dnevih »podarila« nekaj volivcev tako Gibanju Svoboda kot SDS.
– Edini dve stranki, ki sta nekaj več glasov izgubili na račun nerealizirane udeležbe, sta SD in Levica, njun rezultat bi bil brez te izgube lahko višji za približno od pol do ene odstotne točke.
Kako bi bil sestavljen parlament, če bi vsi glasovali iskreno?
Volivce je Valicon na koncu vprašal še, ali je bila stranka, za katero so glasovali, njihova prva izbira, ali pa so nemara glasovali za neko drugo stranko, iz takšnih ali drugačnih vzgibov, ter katera je tista stranka, ki bi bila njihova iskrena prva izbira.
Na tej osnovi so pri Valiconu preračunali rezultat volitev v primeru, kot bi izgledal, če bi vsi volivci volili svojo iskreno prvo izbiro. Rezultat so nato preračunali v število mandatov (proporcionalno glede na delež glasov, izračun ne upošteva porazdelitve glasov po okrajih).
TABELA 2: Sestava parlamenta v primeru popolnoma iskrenega glasovanja
Scenarij 2 – Vključene še tri stranke, pri katerih zgornja meja intervala zaupanja za oceno presega 4 odstotke. Vir: Valicon
Metodološki podatki
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja, ter glede na rezultat volitev.
Čas anketiranja in skupni vzorec: 24.-26. april; n=4.836
