Piše: Andrej Sekulović
Na spletu je objavljen seznam vseh evidentiranih žrtev vojnega in povojnega nasilja v Sloveniji. Evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Mitja Ferenc sta v Evropskem parlamentu znova opozorila na pravico do spomina in groba za žrtve.
Povojni zunajsodni poboji ostajajo velika zgodovinska rana Slovenije. Politika in osrednji mediji obravnavajo vprašanje množičnih morišč kot drugorazrednega, čeprav je Slovenija pravzaprav veliko prikrito grobišče. Rdeči krvniki slovenskega naroda so še vedno obravnavani kot veliki junaki in celo svetniki v človeških podobah, ne le med najbolj zagrizenimi levičarji, temveč tudi v zgodovinskih učbenikih. Tako se rdeči mit ohranja pri življenju, hkrati pa se spodkopava vse, kar ga bi lahko ogrozilo. Kljub temu je bil v letošnjem letu narejen korak, ki vodi v pravo smer. Inštitut za novejšo zgodovino se je namreč odločil, da na spletu objavi kompletno zbirko podatkov o smrtnih žrtvah iz vojnega in povojnega obdobja druge svetovne vojne. Zbirka je sedaj v celoti in zelo pregledno dostopna na spletnem naslovu https://www.sistory.si/ww2. Na tem naslovu lahko tako vsak preveri podatke o svojih sorodnikih, znancih in drugih osebah, za katere se ve ali domneva, da so bili žrtve komunistične zmage. Zbirka se bo tudi dopolnjevala, k dopolnjevanju pa inštitut vabi širšo javnost.
Objavljena celotna zbirka žrtev
Inštitut za novejšo zgodovino je sicer skrbnik in avtor zbirke podatkov o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pa so se pri inštitutu odločili, da zbirko objavijo javno na omenjenem spletnem naslovu. Zbirka raziskovalnih podatkov je pregledna in jasna, na voljo pa je tudi iskalnik, prek katerega lahko po imenu, priimku, kraju rojstva ali smrti ter drugih podrobnosti poiščemo morebitne žrtve. Zbirka je objavljena na portalu Zgodovina Slovenije – Sistory. Vključuje smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Seznam žrtev razkriva tudi obsežnost vojnih in povojnih grozodejstev, saj vsebuje z imeni in priimki več kot 100.000 oseb, gre pa za sistematičen popis tako vojaških kot civilnih oseb, ki so imele med drugo svetovno vojno in neposredno po njej rezidenčno pravico na območju današnje Republike Slovenije in so izgubile življenje ali bile ubite zaradi vojne, njenih posledic ali povojnega komunističnega nasilja in likvidacij. Identitete žrtev določajo osebni podatki o okoliščinah smrti in podatki, zbrani prek primarnih in sekundarnih arhivskih virov, kot so časopisi, revije, dokumentarno gradivo, gradivo civilnih združenj, pa tudi gradiva »dveh parlamentarnih komisij za raziskovanje oziroma preiskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, referenčne literature in ustnih virov«.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
