Piše: Petra Janša
»Po doslej ugotovljenih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino so pripadniki komunističnih vojaških formacij med vojno in po njej na Slovenskem umorili 2.314 žensk in 617 mladoletnih oseb (otrok),« piše v svoji zadnji knjigi dr. Milko Mikola.
Ugledni zgodovinar in raziskovalec povojnega komunističnega nasilja dr. Milko Mikola je v knjigi »Neoprostljivo: Komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem« sistematično in podrobno prikazal izvajanje nasilja med vojno (z opisi številnih partizanskih umorov po posameznih slovenskih pokrajinah) in po njej, upoštevajoč koncentracijska taborišča za ženske in otroke, kazenske ustanove za ženske, prisilno delo ter sodne umore. V prispevku, objavljanjem v dveh delih, bomo povzeli ugotovitve dr. Mikole o nasilju nad ženskami in otroki v komunističnih koncentracijskih taboriščih.
Koncentracijska taborišča za ženske in otroke
Kot ugotavlja avtor, se je na Slovenskem po koncu vojne najhujše nasilje nad ženskami in otroki dogajalo na Štajerskem, kar gre pripisati dejstvu, da je bila tu večina komunističnih koncentracijskih taborišč, v katerih so bile zaprte tudi matere z otroki. Poleg koncentracijskega taborišča Teharje, ki je, kot pravi dr. Mikola, predstavljalo taborišče smrti, so tu obstajala še koncentracijska taborišča Bresternica in Studenci pri Mariboru, Strnišče pri Ptuju in Hrastovec pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Obstajalo je še nekaj manjših, prehodnih koncentracijskih taborišč, imenovanih tudi »zbirne baze«. Na Štajerskem so v prvih povojnih mesecih obstajale tudi posebne ustanove za otroke tistih staršev, ki so bili v koncentracijskih taboriščih in zaporih Ozne ali pa so jih po aretaciji umorili. Vsa ta koncentracijska taborišča je ustanovila Ozna za Slovenijo, ki jih je tudi upravljala. Z izjemo koncentracijskih taborišč na Teharjah, v Št. Vidu nad Ljubljano in v Škofji Loki, kjer so večino taboriščnikov predstavljali domobranci in drugi vojni ujetniki, so bili v vseh drugih naštetih koncentracijskih taboriščih zaprti izključno samo civilisti, med katerimi je bila večina žensk in otrok.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
