Piše: Vida Kocjan
Spremembe zakona o parlamentarni preiskavi omejujejo blokade preiskav in krepijo nadzor opozicije. Golob, Svoboda in levi aktivisti (vključno z Mlakarjevo, Zrncem in Klakočar Zupančičevo) se bojijo razkritja Gen-I, Star Solar in financiranja stranke, zato z zavajajočo kampanjo »proti politični policiji« zbirajo podpise za referendum.
Spremembe zakona o parlamentarni preiskavi je Državni zbor na predlog koalicije (SDS, NSi, SLS in Fokus s podporo Resnice) sprejel konec maja 2026. Za je glasovalo 48 poslancev, 32 jih je bilo proti. V koalicijskih strankah in Resnici so s spremembo zakona močno omejili krog tistih, ki lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave zahtevajo presojo ustavnosti akta pred Ustavnim sodiščem (zdaj samo Sodni svet ali generalni državni tožilec; prej je bilo to vse mogoče). Zdajšnji zakon uvaja sodno varstvo (možnost tožbe v upravnem sporu) in spreminja pravila o sestavi komisij, izločitvah zaradi konflikta interesov, preprečuje pa tudi nekatere oblike zavlačevanja, kar je najpomembnejše.
Predlagatelji in podporniki sprememb navajajo, da novela odpravlja dolgoletno protiustavnost (Ustavno sodišče je že pred 15 leti opozorilo na težave), omogoča hitrejše in učinkovitejše delo preiskovalnih komisij ter preprečuje blokade preiskav s strani Ustavnega sodišča. Nasprotniki pa novelo označujejo kot »politično policijo«, ki naj bi domnevno omogočala zlorabe večine, ogrožala novinarje in civilno družbo.
V akcijo skrajni levičarski aktivisti
Skupina nevladnikov je začela zbirati podpise za referendum proti spremenjenemu zakonu. Prvopodpisani pobudniki so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Pobudo podpirajo tudi drugi predstavniki civilne družbe (npr. Dušan Keber in drugi), nevladne organizacije, sindikati ter levičarsko usmerjene skupine in stranke (npr. Svoboda, Levica idr.).
Kampanja, ki jo izvajajo, poteka pod sicer zelo zavajajočim imenom »Proti politični policiji«. V državni zbor so najprej vložili 13.369 neoverjenih podpisov, od 10. junija 2026 pa poteka zbiranje 40.000 overjenih podpisov. Rok se izteče 14. julija 2026. Po dostopnih podatkih naj bi do 29. junija zbrali 25.602 podpisa, kar pomeni, da morajo v dveh tednih zbrati še okoli 14.400 podpisov. Kampanja se je v zadnjih dneh precej upočasnila. Zato so si aktivisti omislili različne akcije, za katere številni domnevajo, da so tudi plačljive. Zakaj se posamezniki tako krčevito borijo proti preiskovalni komisiji, pojasnjujemo v nadaljevanju.
Pravi namen preiskovalne komisije
Namen parlamentarne preiskovalne komisije, proti kateri se bojujejo, je med drugim tudi preiskava Roberta Goloba, Gen-I, Golobovega podjetja Star Solar in financiranje stranke Svoboda. Komisija naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Pričakovani glavni cilji preiskave so finančno izčrpavanje Gen-I in s tem povezane domnevne negospodarne ali protipravne odločitve podjetja pod prevladujočim državnim vplivom, zlorabo položaja in oškodovanje državnega premoženja. Nadalje naj bi pričakovano preiskovali nezakonito financiranje Svobode in s tem povezan sum, da so sredstva Gen-I (ali prek povezanih oseb/poslov) nezakonito uporabljena za financiranje volilne kampanje stranke leta 2022.
V povezavi s poslovanjem podjetja Star Solar naj bi preverjali okoliščine prevzema, poslovanja in morebitnega političnega pritiska na preiskave kaznivih dejanj v zvezi s tem podjetjem (ustanovitelj je Golob) ter poslovanjem z državnim Borzenom. Preverjali naj bi še domnevni vpliv nosilcev funkcij na preiskovalne organe in morebitno prikrivanje nepravilnosti ter predlagali morebitne spremembe zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja, financiranja političnih strank, volilnih kampanj in medijev.
Pri tem je pomembno vedeti, da parlamentarna preiskava ni kazenska (ne ugotavlja kazenske odgovornosti, temveč politično). Služi za pojasnitev dejstev, oceno odgovornosti in morebitne priporočila za spremembe zakonov. Spomnimo. Preiskava je bila odrejena že maja 2024 na zahtevo državnega sveta, a je bila v prejšnjem mandatu močno blokirana (delno zaradi takratne spremembe zakona o parlamentarni preiskavi in sestave komisije) – vse to skušajo zdaj v novi koaliciji spremeniti in s preiskavo nadaljevati ali jo razširiti.
Gen-I in povezani pa preiskavo označujejo kot politično motivirano, namenjeno diskreditaciji in pridobivanju poslovnih podatkov. Za večji učinek so si celo izmislili izraz »politična policija«, ki naj bi domnevno brskala po podatkih (vseh) državljanov. Slednje seveda ne drži, preiskovali bi le nosilce javnih funkcij, politike torej.
Goloba in Svobodo močno strah
Roberta Goloba in Gibanje Svobodo (ter širšo levico) močno skrbi nadaljevanje ali ponovna aktivacija preiskave Gen-I / Star Solar / financiranja stranke. To je razvidno iz njihovih dejanj in izjav v zadnjih tednih. Zakaj jih to skrbi?
Preiskava Gen-I (odrejena 2024 na zahtevo Državnega sveta) cilja neposredno na obdobje, ko je bil Robert Golob predsednik uprave Gen-I: domnevno finančno izčrpavanje podjetja, nezakonito financiranje volilne kampanje Svobode 2022, posli s Star Solar (Golobovo podjetje), pritiski na preiskovalne organe in oškodovanje državnega premoženja.
V prejšnjem mandatu so Svoboda in takratna koalicija (SD in Levica) storili vse, da preiskava ni zaživela (blokade, imenovanje »svojega« predsednika komisije, novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki je omogočala enostavnejše ustavnosodne blokade).
Nova novela zakona (2026, ki so jo sprejeli SDS + NSi + SLS + Fokus in Resnica) pa omejuje te blokade. Preiskave postanejo težje zaustavljive preko Ustavnega sodišča. Zato je zdaj obupen strah pred tem, da bi se zdaj (v novem mandatu) resnično odprle vse karte.
V bistvu gre za običajen parlamentarni nadzor, zato je strah razumljiv, ker se bojijo razkritij o lastnih poslih. Ponovimo. Preiskava sama po sebi ne more Goloba kazensko preganjati (to je naloga policije/tožilstva), lahko pa močno poškoduje ugled in politično pozicijo.
Slabo jim gre
Kampanjo za zbiranje podpisov za razpis referenduma sicer še vedno vodijo prvotni pobudniki. Ker pa očitno niso dovolj močni, so se v kampanjo zbiranja podpisov in promocijo aktivno vključili tudi predstavniki leve sredine in Svobode. Aktivno sodeluje tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora v prejšnjem mandatu. Javno je oznanila, da je oddala podpis, snemala videe in pozivala k podpori (npr. »Ko enkrat pridejo po vas, je že prepozno,« je zavajala). Je ena izmed najbolj vidnih podpornic. Očitno je tudi, da jo je poleg Roberta Goloba tudi najbolj strah. Akcijo podpirajo tudi druge leve/levosredinske figure in organizacije (npr. Glas ljudstva, Inštitut 8. marec, nekateri sindikati in nevladniki). Javnost so presenetili še Bor Zuljan, spremljevalec Urške Klakočar Zupančič, igralka Zvezdana Mlakar in igralec Jurij Zrnec.
Vse skupaj gre zdaj celo tako daleč, da so aktivisti v posameznih krajih začeli nagovarjati starejše, za odhod na upravno enoto jim ponujajo prevoze. Pri vsem skupaj pa močno zavajajo. Kot bi šlo za njihove skrbi, ne skrbi Goloba in Svobode kot celote.
Stvari gredo celo tako daleč, da številni že nakazujejo mnenja, da naj bi bili nekateri za svojo agitacijo celo plačani. Za konec dodajmo, da je možnost uspešnosti referenduma (da se novela zakona zavrne) realno zelo majhna.
Bojan Požar o agitaciji igralke Zvezdane Mlakar in možnosti honoriranja
Igralka Zvezdana Mlakar je javno objavila, da je podpisala podporo referendumu proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi (»proti politični policiji«), »ker nočem, da ima kdorkoli moč, da mi brez možnosti pritožbe preverja bančne račune in telefonske klice.«
Na to se je odzval znani novinar in urednik Bojan Požar in zapisal: »Glede na znane fakte, da se je točno to, kar je na tem postu Zvezdane Mlakar opisano, dogajalo prav med vladavino Roberta Goloba, vsi ti igralci oz. celebrity (Mlakarjeva, Jurij Zrnec …) pa verjetno le niso tako blesavi, da nič od tega ne bi vedeli, ne bom preveč presenečen, če bomo kdaj kasneje izvedeli, da so bili za te izjave, poste in nastope tudi – tako ali drugače honorirani.«
