Piše: Tanja Brkić / Nova24tv
Draghijeve reforme so v veliki meri pisane na kožo predvsem multinacionalkam in globalizmu ter naperjene proti suvereniteti posameznih držav, medtem ko pravih težav, s katerimi se sooča EU, ne naslavljajo, meni ekonomist Štefan Šumah. Poleg reform je komentiral tudi šlamastiko okrog nominacije kandidatke za EU komisarko Marte Kos in pravi, da v primeru izvolitve EU komisarke ne bo dobila Slovenija, temveč Švica.
Ekonomista Štefana Šumaha dogajanje okoli izbire slovenskega EU komisarja spominja na čase, ko so v petdesetih ali šestdesetih letih visoki direktorji United Fruit Company prihajali urejat razmere v “neodvisnih” južnoameriških državah, medtem ko je tamkajšnji predsednik vlade servilno izpolnjeval vse njihove želje …
Šumah priznava, da je s celotnim Draghijevim poročilom slabo seznanjen, saj obsega preko 400 strani, vendar – predvsem na podlagi tujih člankov – to poročilo razume kot neke vrste “politično korektno zapisane pobožne želje, s katerimi bi rad bil všečen tako prebivalcem EU kot tudi največjim konkurentom, kot sta ZDA in Kitajska.” Čeprav se z delom Draghijevih reform lahko strinja, “sploh z zmanjšanjem birokracije in učinkovitejšim odločanjem (vendar ne na škodo suverenosti posameznih držav članic) ter zmanjšanjem odvisnosti od dobaviteljev izven EU na ključnih področjih, pomembnih za industrijo,” pa meni, da “je zelena preobrazba zopet nek tujek, ki EU-ju onemogoča ohranjati konkurenčnost napram ostalim državam.”
Kot smo poročali, je Mario Draghi je predstavil mračne obete za prihodnost Evrope, pri čemer meni, da izboljšanje trenutnih razmer verjetno ni mogoče. Dejal je, da se Evropa krči, medtem ko ZDA in Kitajska pridobivata prevlado. Draghi je opozoril, da vodilna podjetja v raziskavah in naložbah ostajajo ista kot pred 20 leti – predvsem avtomobilska industrija – medtem ko ZDA in Kitajska napredujeta v digitalnem sektorju. Kitajska celo prehiteva Evropo na področjih, kot je industrija električnih vozil.
EU se sooča s številnimi izzivi, kot so slabi finančni trgi, draga energija ter razdrobljene raziskave in razvoj. Draghijeva vizija za reševanje teh težav vključuje osredotočanje na čisto energijo, visoko tehnologijo in odpornost, predlaga pa tudi reformo energetskega trga, sprostitev pravil združevanja ter spremembe v zakonodajnih postopkih EU.
Šumah ne dvomi, da bodo države članice EU prisiljene več porabiti za izdatke, povezane z vojsko, da sta pomembna inovativnost in razvoj, tudi digitalizacija, “vendar pa bo trmoglavljenje pri zeleni agendi in razogličenju (pa so države EU že sedaj, globalno gledano, najmanjši onesnaževalec planeta) samo zaviralo razvoj in dvigalo cene energije, kjer je EU že itak sedaj nekonkurenčna Kitajski in ZDA. In rad bi zaščitil evropski trg in delovna mesta ter evropske pridobitve na področju sociale, zdravstva … torej neke vrste evropski way of life. In to brez protekcionizma, težko. Zadolževanje? Zopet samo v korist bank in skladov,” pravi Šumah.
Draghijev program ne naslavlja pravih težav EU
Naš sogovornik opozarja, da je program v veliki meri pisan na kožo predvsem multinacionalkam in globalizmu ter naperjen proti suvereniteti posameznih držav članic EU. Svari, da težav EU ne rešuje, še slabše, niti naslavlja ne pravih problemov, ki jih ima Evropa, torej težav z migracijo, nizko rodnostjo (tudi to neposredno vpliva na ekonomijo), nekonkurenčnostjo zaradi drage energije, trošenjem EU sredstev za neproduktivne dejavnosti, norimi predpisi evrobirokratov.
Šlamastika okrog izbire EU komisarja
Kar se tiče nedavnega dogajanja okoli izbire slovenskega EU komisarja, Šumah pravi, da ga “šefica Ursula von der Leyen spominja na kakega visokega direktorja United Fruit Company iz petdesetih ali šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prišel delat red v kako “neodvisno” banana državo Južne Amerike, “neodvisni” predsednik vlade pa klečeplazi pred njim in mu slinasto izpolnjuje vse želje”.
Koga bi zastopala davčna rezidentka Švice?
Kot vemo, je Marta Kos davčna rezidentka Švice in ne plačuje davkov v Sloveniji, kar je sprožilo vprašanja o njenih povezavah s Slovenijo. Žiga Turk je poudaril, da Kos ni poskušala Slovenije preoblikovati v Švico, ampak je sama izbrala Švico za svojo domovino. Postavlja se vprašanje, ali nekdo, ki ni davčni rezident in nima več interesov v Sloveniji, sploh lahko ustrezno zastopa slovenske interese kot evropski komisar. Dodatno dilemo predstavlja vprašanje, ali bo Kos, če postane komisarka, plačevala davke v Sloveniji ali še naprej v Švici. Na levici so pogosto kritični do športnikov, ki spremenijo davčno rezidentstvo, vendar se o tem pri Kos očitno ne razpravlja.
Kar pa se tiče davčnega rezidentstva, ga vsak izbira sam, pravi Šumah, ki dodaja, da gre “pač v končni fazi za optimizacijo dobička. In davčno rezidentstvo je za osebo pogosteje močnejša vez z državo rezidentstva kot državljanstvo samo, saj se skupaj z davčnim rezidentstvom premakne tudi celoten fokus delovanja osebe na vseh področjih (ekonomski interes, plačevanje davkov, samo življenje, izobraževanje). Državljanstvo je samo formalnost, rezidentstvo pa je vsebina. Tako bo pač Švica dobila EU komisarko (če bo potrjena ga. Kos).”
